Zanimivosti

Discovery poletel

Cape Canaveral, 04. 07. 2006 07.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Vesoljsko plovilo Discovery je po dveh preložitvah zaradi slabega vremena poletelo proti Mednarodni vesoljski postaji.

Izstrelitev Discoveryja so zaradi slabega vremena prestavili že dvakrat. Tretjič je le uspelo.
Izstrelitev Discoveryja so zaradi slabega vremena prestavili že dvakrat. Tretjič je le uspelo. FOTO: Reuters
Če bi bila tokratna misija raketoplana neuspešna, bi morala NASA znova odpovedati polete raketoplanov, to pa bi ogrozilo tudi načrtovano izgradnjo ISS. Do leta 2010, ko naj bi predvidoma končali izgradnjo postaje, je namreč predvidenih 16 poletov ameriških raketoplanov, ki bi na ISS prepeljali material in opremo za izgradnjo nedokončane postaje. To bi bil tudi hud udarec za ZDA, ki bi bile glede dostopa do ISS tako odvisne od ruskih vesoljskih plovil Sojuz. Naslednikov raketoplanov, ki naj bi jih ZDA leta 2010 "upokojile", pa ameriški strokovnjaki najverjetneje ne bodo uspeli razviti pred letom 2014.

Iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi so ob 20.38 po srednjeevropskem času izstrelili raketoplan Discovery, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) ponesel sedemčlansko posadko, opremo in hrano. Dve minuti po vzletu se je raketoplan uspešno ločil od dveh nosilnih raket, do ISS pa naj bi prispel v dveh dneh.

Tokratna pot Discoveryja na ISS je 115. misija v okviru ameriškega vesoljskega programa in 32. izstrelitev tega raketoplana od njegove prve poti v vesolje 30. avgusta 1984. Šest Američanov in Nemec naj bi na ISS nadaljevali dela za izgradnjo vesoljske postaje, na katero bodo pripeljali skupno 14 ton dolgo pričakovanih zalog hrane in nadomestnih delov ter opremo in material za izgradnjo ISS.

V vesolje poleteli tudi dve ženski

Sedemčlanska posadka Discoveryja
Sedemčlanska posadka Discoveryja FOTO: Reuters
Razpoka v zaščitni peni, ki obdaja zunanji rezervoar za gorivo, je bila dolga 12,7 centimetra ter debela 1 centimeter. Našli so jo med rutinskim pregledom.

V posadki Discoveryja sta tokrat tudi dve ženski, obe na svoji prvi misiji v vesolje. 40-letna Američanka Stephanie Wilson bo na ISS ob popravilih in drugih posegih upravljala robotsko roko, njena 43-letna rojakinja Lisa Nowak pa bo skrbela za uspešen potek poleta. Američana Michael Fossum in Piers Sellers bosta opravila dva ali tri sprehode po vesolju. Posadki poveljuje Steven Lindsey, Mark Kelly pa je kopilot. Edini Neameričan na Discoveryju je 48-letni Nemec Thomas Reiter, ki je zadolžen za preložitev tovora z raketoplana na vesoljsko postajo in bo po vrnitvi Discoveryja še nekaj časa ostal na ISS.

Nasi zagodlo vreme

Če bi izstrelitev Discoveryja spodletela, bi raketoplan najverjetneje za vedno ostal na tleh.
Če bi izstrelitev Discoveryja spodletela, bi raketoplan najverjetneje za vedno ostal na tleh. FOTO: Reuters

Izstrelitev Discoveryja je bila sprva predvidena za soboto, a so jo zaradi slabega vremena preložili za 24 ur. V nedeljo so jo znova zaradi slabega vremena preložili na torek. Bolj kot vreme pa je strokovnjake NASA tokrat skrbela varnost posadke. Discovery je imel namreč na svoji zadnji misiji julija lani težave z izolacijsko peno na rezervoarju, zaradi česar so morali astronavti opraviti prvo popravilo raketoplana v vesolju v zgodovini. Tehnične težave so se pojavile tudi tokrat, a so po opravljenih testih ugotovili, da razpoke na izolacijski peni ne predstavljajo nevarnosti za posadko.

Discovery je poletel v sončno nebo. Orbito je dosegel devet minut po vzletu.
Discovery je poletel v sončno nebo. Orbito je dosegel devet minut po vzletu. FOTO: Reuters
Discovery je pripravljen, vreme je prelepo in Amerika je pripravljena, da se raketoplan vrne v vesolje. Zato srečno in bog te blagoslovi, Discovery. Vodja izstrelitvenega projekta Mike Leinbach nekaj minut pred izstrelitvijo Discoveryja

Za tokratno misijo je NASA uvedla dodatne varnostne ukrepe, s katerimi želi zagotoviti uspešen in varen polet Discoveryja na ISS in njegovo vrnitev na Zemljo. Tako naj bi posadka raketoplana tokrat prvič po izstrelitvi fotografirala zunanji rezervoar, s katerega je na prejšnji misiji Discoveryja pa tudi na zadnji misiji Columbie, ki se je končala tragično, odpadla izolacijska pena.

Na predvidenih kritičnih točkah na zunanjosti raketoplana so namestili dodatne senzorje, ki bodo posadko opozorili na morebitno pregrevanje ali druge težave. Poleg tega bo raketoplan pred priključitvijo na ISS izvedel poseben manever, da ga bosta lahko fotografirala člana posadke ISS, s fotografij pa bi lahko razbrali določene pomanjkljivosti. Posadka bo Discovery prvi dan v vesolju tudi podrobno pregledala.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.