Kot je povedala predstavnica za stike z javnostmi iz muzeja Annemarie Bekker, je knjiga nastala z željo, da bi tudi najstniki, ki morda drugače ne bi prebrali Aninega dnevnika, prebrali zgodbo o holokavstu.
Uporaba stripovske forme za prikaz resnih zgodovinskih tem, tudi genocida, ni nova. Knjiga Maus: A Survivor's Tale Arta Spiegelmana, ki pripoveduje zgodbo avtorjevega očeta Vladeka Spiegelmana, poljskega Juda, ki je preživel Auschwitz, je leta 1992 prejela posebno Pulitzerjevo nagrado.
Biografija Anne Frank v stripovski obliki, ki jo je izdal muzej, je plod sodelovanja ameriškega avtorja Sida Jacobsona in umetnika Ernesta Colona, ki sta sodelovala že pri doslej najbolje prodajanem tovrstnem izdelku, naslovljenem The 9/11 Commission Report.
Z njim sta širšemu krogu občinstva približala uradno poročilo o dogodkih, ki so pripeljali do terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 (Final Report of the National Commission on Terrorist Attacks Upon the United States). Pripravila ga je nacionalna komisija, poznana tudi kot "9/11 Commission" ali "Kean/Hamilton Commission" na zahtevo predsednika kongresa in je bilo dostopno javnosti.
V ZDA bo Anin dnevnik še julija izšel pri založbi Hill & Wang, v Veliki Britanji pa bo izšel pri založbi Mac Millian. Načrtujejo še prevode v nemščino, francoščino in italijanščino.
Ana Frank je dnevnik pisala od trinajstega rojstnega dneva. Pisala ga je ves čas, ko se je z družino pred nacisti skrivala v stanovanju v Amsterdamu. Ko je gestapo družino odkril, so jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Konec vojne in izpustitev iz taborišča je dočakal samo Anin oče.
Dnevnik Ane Frank, ki je prvič izšel leta 1947, so prevedli v okrog 70 jezikov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.