Piše: Matej Sedmak
Hitro mi je postalo jasno, zakaj je tako vztrajala gospa iz Huatulca, ki mi je dajala pulover, jaz sem se pa upiral, češ da ga ne potrebujem. Pulover sem nazadnje le vzel in ga vlačil za seboj v zeleni vrečki. Nosil sem ga okrog v najhujši vročini v Tapachuli, Tuxtli, dokler... ga nisem pozabil v avtomobilu moža, ki me je pripeljal v San Cristobal. Tako bom moral najti nov pulover ali pa utrditi odpornost na mraz.
Vstopil sem na ozemlje Zapatistov
Včeraj zvečer sem štopal v centru mesta in nekdo me je povabil v svoj avtomobil. Vozniku sem razlagal o svoji želji, da bi spoznal Zapatiste ter o tem, kako me fascinirajo, on pa je prikimaval in se smehljal. Po nekaj minutah pogovora me je premeril s pogledom in rekel: “Jaz sem Zapatist.”
Zajel sem sapo in pogledal v njegove globoke črne oči in grobe poteze obraza. Izgledal je mlad, vendar njegova podoba in glas sta izdajala vrsto preživetih izkušenj. “Borimo se za pravico vseh ljudi. Zapatizem pomeni boj za najvišje vrednote človeštva.”
Tako se je začelo najino prijateljstvo. Večer in današnje jutro sem preživel v njegovi hiši, pri indijanski družini. Čez nekaj časa je čutil, da mi lahko zaupa več o zapatizmu, zato mi je povedal, kje se nahaja njihova glavna baza.
Jutri sem se nameraval odpraviti v džunglo, vendar mediji poročajo o orkanu Emily, ki se potepa čet Mehiko in uničuje vse pred seboj. Čeprav hrepenim po novih doživetjih, me veter, ki piha s hitrostjo 200 km/h, nekako ne privlači. Bom videl, kakšna bo napoved za jutri popoldan.
Če ne drugega, se bom odpravil proti mestu Comitàn ter nato v vasico Margaritas. V notranjosti džungle bi se rad srečal z indijanci Lacandoni, ki jim pravijo tudi “zaščitniki džungle”.
Ta teden sem intenzivno snemal reportaže z ljudmi, ki sem jih spoznal na poti. Nekatere so v angleščini ter nekaj dnevniških posnetkov v slovenščini. Avdio reportažo v slovenskem jeziku najdete na www.matejsedmak.com.
Avtor:
16. julija sem prispel v mesto San Cristobal de las Casas – čudovito, a mrzlo neokolonialno mestece.
Avtor:
