Zanimivosti

Dvojezični slovarji: Sodobna slovenščina po nemško

Ljubljana, 25. 02. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Stanje objav dvojezičnih slovarjev je v Sloveniji porazno. Nekateri med njimi so stari več kot dvajset let. Le redki med njimi, seveda tisti v pomembnejših svetovnih jezikih, so deležni prenove v ciklusih. Pa še v tem primeru mine od pet do osem let. Med njimi je tudi nov slovensko-nemški slovar, ki je izšel pred kratkim.

Prenovljen Veliki slovensko-nemški slovar je pripravila utečena trojica avtorjev Doris, Božidar in Primož Debenjak, ki je poskrbela že za njegovo prvo izdajo leta 1995. "Moj delež je bil tokrat nekoliko manjši," pravi Doris Debenjak, ena izmed avtoric slovarja z blizu 100 tisoč gesli, ki je izšel pri DZS. "Nekako se nisem mogla sprijazniti z novim nemškim pravopisom, ki se mi zdi nelogičen." Čeprav bo stari nemški pravopis mogoče uporabljati do leta 2005, pa je prav upoštevanje novih pravopisnih pravil ena glavnih novosti slovarja.

V Velikem nemško-slovenskem slovarju, ki je posodobljen izšel pred dvema letoma, je bilo treba v nemščini navesti obe obliki, saj jih bo uporabnik še dolgo srečeval v literaturi, izdani pred letom 1998, ko je bil potrjen nov nemški pravopis. V Velikem slovensko-nemškem slovarju pa se avtorjem taka rešitev ni zdela smiselna, saj bi dvojnice, ki izhajajo iz starega in novega nemškega pravopisa, obseg slovarja še povečale. Morebitni nasprotniki novega nemškega pravopisa med nemškimi uporabniki pa našega slovarja dvojnic itak ne potrebujejo.

Od norih krav do sledljivosti

Zaradi slabih izkušenj z zaščito avtorskih pravic ob prvi izdaji bo elektronska verzija slovarja izšla nekoliko kasneje.

Slovar izhaja iz slovenščine kot suverenega jezika, ki potrebuje poimenovanja za vsa področja. Prenova slovarja se zato ni omejila samo na nujno posodabljanje in drobne popravke. "Gre za dopolnjeno izdajo, pri njeni sestavi pa so uporabljali strokovne slovarje z različnih področij," je povedal dr. Božidar Debenjak. Slovar tako vsebuje tisoč novih gesel, ki jih v prvi izdaji iz leta 1995 ni. Med njimi so pojmi, kot npr. "sledljivost", "bolezen norih krav", "bio trgovina".

Naslednja sprememba pri zasnovi slovarja je uporaba samostojnih gesel za nekatere uveljavljene pojme. Tako denimo besede "varuh človekovih pravic", ki je Slovenci še pred nekaj leti nismo poznali, ni treba več iskati pod "varuh", "človekov", "pravice" in se potem truditi s sestavljanjem celotnega pojma. Geslo je zdaj samostojno. Tudi nekaterih zastarelih pojmov kot je "činitelj" v slovenščini ne uporabljamo več, zato pa so te besede v slovarju napotene na knjižno obliko: "činitelj" - "dejavnik".

Zaenkrat brez elektronske verzije

In kaj je z elektronsko verzijo slovarja na zgoščenki, ki omogoča zelo hitro in udobno iskanje gesel? Zaradi slabih izkušenj s pirati in (ne)zaščito avtorskih pravic ob prvi izdaji elektronskega nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja, se je založba odločila, da CD ROM ne bo izšel hkrati s knjižno izdajo, temveč z najmanj enoletnim zamikom.

Avtorji sami pravijo, da je to smotrno tudi s stališča zaščite avtorskih pravic, saj so razočarani nad delovanjem slovenskega pravosodja pri pregonu piratstva. Državno tožilstvo je namreč pred leti odstopilo od pregona nekega podjetnika, ki je njihov prvi veliki elektronski nemško-slovenski slovar skopiral, ga »obrnil« in pod imenom svoje firme izdal »lasten« slovensko-nemški slovar. Razlog, da je tožilstvo odstopilo od pregona, je bil banalen. Inkriminirana oseba menda nenadoma ni imela več stalnega bivališča v Sloveniji in ji pravosodje ni moglo vročati uradnih pisanj. Zadeva je medtem seveda zastarala.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10