Antropomorfno krsto z mumijo je tedanjemu Deželnemu muzeju leta 1846 podaril avstrijski general in konzul v Aleksandriji Anton Lavrin iz Vipave. V krsti je pokopan Isahta, svečenik iz Amonovega templja v Karnaku. Mumija verjetno izvira iz 8. ali 7. stoletja p.n.št. oziroma iz 25. ali 26. dinastje. Po konservatorsko-restavratorskih posegih bo v Narodnem muzeju shranjena v posebni vitrini, v atmosferi, sestavljeni večinoma iz dušika. Optična vlakna omogočajo hladno osvetlitev brez UV žarkov, s posebnimi stekli pa je poskrbljeno tudi za varnost spomenika.
Razstavljena mumija je dopolnjena z osnovnimi informacijami o svojem prihodu v muzej, konservatorsko-restavratorskem delu in številnih raziskavah, ki so ob tem potekale oziroma še potekajo ali pa so v pripravi. Informacije dopolnjuje kratek videofilm o konserviranju in restavriranju krste z mumijo. Predstavljen je tudi izvirni rokopis prevoda hieroglifov, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Prevod je leta 1866 pripravil takrat komaj dvajsetletni Albert Kosmač, rojen v Ljubljani, ki je bil skriptor v dunajski in graški univerzitetni knjižnici, njegov oče Jurij pa skriptor v tedanji ljubljanski knjižnici v liceju, kjer je domoval tudi Deželni muzej. Albert Kosmač je hieroglife prevedel v nemščino, v slovenščino pa jih je po njegovem prevodu šele v sedemdesetih letih 20. stoletja prevedla egiptologinja Bernarda Perc.
