FBI preiskave izvaja v skladu s protiterorističnim zakonom, ki ga je oktobra lani podpisal ameriški predsednik George Bush. Večina ameriških knjižničarjev meni, da gre za nedopustno kršenje pravice do zasebnosti. Omenjeni zakon omogoča vpogled v zasebne podatke obiskovalcev knjižnic, hkrati pa knjižničarjem prepoveduje govoriti o podrobnostih. Univerza v Illinoisu je kljub temu opravila raziskavo med 1020 javnimi knjižnicami po ZDA in ugotovila, da so lokalni policisti in agenti FBI obiskali najmanj 85 knjižnic ter skušali ugotoviti, kakšne knjige so zanimale udeležence terorističnega napada 11. septembra lani in druge bralce, ki jih sumijo povezav z mednarodnim terorizmom.
Agenti FBI morajo najprej od sodišča dobiti nalog za preiskavo, ki o tem odloča za zaprtimi vrati, večinoma pa je dovolj že, če ima FBI utemeljen razlog za sum, da je knjižnico obiskal nekdo, ki bi lahko bil povezan s teroristi. Agenti FBI dobijo z nalogom takojšnjo pravico vpogleda v zasebne podatke o izposojah knjig in v računalnike, ki jih obiskovalci knjižnic uporabljajo za brskanje po internetu. Po poročanju časnika New York Times so knjižničarji razburjeni, saj vladi ne zaupajo, da se bo v preiskavah omejila samo na terorizem, poleg tega pa se jim ne zdi prav, da policija brska po zasebnosti njihovih bralcev. Agenti FBI lahko med preiskavo pridejo tudi do podatkov o bralnih navadah povprečnih Američanov, kar bi lahko bilo za marsikoga precej nerodno, oziroma bi lahko po nepotrebnem vzbudilo neutemeljene sume.
Direktorica za intelektualno svobodo pri ameriškem združenju knjižničarjev Judith Krug je knjižničarjem priporočila, naj hranijo samo tiste podatke o bralcih, ki jih nujno potrebujejo za vodenje poslovanja, vse ostale pa naj zavržejo. Judith Krug se je v javnosti večkrat zavzela za zaščito pravice do zasebnosti, za kar si je prislužila že kopico sovražne elektronske pošte. Po njenih besedah so Američani preveč prestrašeni in mislijo, da bodo z žrtvovanjem zasebnosti dobili več varnosti.
