FOTO: Ameriški lepotci v prestolnici

Ljubiteljem starodobnih štirikolesnikov se je zagotovo kar milo storilo ob pogledu na vse sijoče lepotce, ki so jih njihovi ponosni lastniki pripeljali na že sedmo mednarodno srečanje ameriških vozil.

Največ pozornosti so poželi mrliški avto, vojaški džipi iz druge svetovne vojne, pick-up truck chevrolet apache in buick special, bilo pa je tudi nekaj sodobnikov, avtodomov in takšnih, ki so iskali nove lastnike. Poleg štirikolesnikov so bili na ogled tudi motorji in chopper kustom kolesa.

Andrej Peciga iz Mozirja, lastnik opečnatega pick-up trucka chevrolet apache letnik 1959 je v vozilo vložil tri leta dela. "To je zame že četrti ameriški avto. Prej sem imel same novejše, potem pa smo se odločili, da gremo na nekaj starejšega. Vozilo smo uvozili iz Amerike. Bil je v zelo slabem stanju. Tri leta smo potem potrebovali, da je zdaj tak, kot ga vidite tu. Vanj je vloženega veliko znoja, veliko ur, veliko vsega," nam je povedal Andrej in dodal, da se ob lepem vremenu z njim pogosto kam zapelje.

"Mogoče ljudje narobe razmišljajo, ko si naredijo takšen avto, potem pa ga imajo v garaži in ga ne izkoristijo. Jaz sem tri leta sanjal o tem, da se bom vozil z njim in zdaj se vozim. Na leto grem z njim na sedem oziroma osem srečanj po celi Evropi."

Kot nam je pojasnil Andrej, se je za Chevroleta odločil, ker gre za cenovno zelo ugodno znamko, poleg tega pa se da zanj še vedno dobiti veliko rezervnih delov in dodatne opreme. "Tudi sicer pa mi je bil točno ta avto in ta letnik najbolj všeč. Ko se enkrat odločiš, da hočeš imeti takšen avto, je to to. Še vedno imaš od prej nekaj avtomobilov, a ko enkrat sprejmeš to odločitev, potem je to to."

Kar nekaj časa je porabil tudi za odločitev o barvi avtomobila. "V igri je bilo kar nekaj barv, od barve viskija do mat črne, na koncu pa sem izbral opečnato mat barvo, kar za tisti letnik mogoče še najbolj paše."

Lepotec po besedah lastnika 'kuri' 11 litrov bencina, s prikolico 16, po avtocesti pa potegne tudi do 110 kilometrov na uro. "Najlepša vožnja je pri 70–80 kilometrih na uro po stranskih cestah brez vinjete ob rockabilly glasbi. To je najlepši del tega avtomobila," je za naš portal še povedal Andrej, ki s petimi prijatelji v delavnici pomaga drugim do uresničitve sanj, ki jih sam živi od spomladi letos, ko se je s sijočim lepotcem prvič zapeljal po cesti. Od takrat je z njim naredil že 4.500 kilometrov, v prihodnosti pa si bo – kot pravi – zagotovo še omislil kakšnega.

Jani Šušteršič je na srečanje prispel z vojaškim vozilom iz časov druge svetovne vojne znamke Dodge. "Gre za letnik 1943. Njegova posebnost je, da gre za sanitetno vozilo. Oprema je večinoma originalna, kakšna stvar še manjka, kot je denimo prva pomoč. Za vojsko so naredili več tipov vozil. Najlažji je džip willys, ki so jih metali tudi iz letal, moj pa je njegov večji brat. Nekateri so imeli tudi oborožitev. Sam imam dve sanitetni vozili znamke Dodge. Sprva sem sicer hotel kupiti willysa, potem pa sem se ob iskanju avtomobila zaljubil v tega. Mehansko sem ga popolnoma uredil, čaka pa me še ureditev zunanjosti, barvanje … A kaj ko imam več takšnih igrač. To človeka okuži. Skupno imam zdaj osem dodgeov. Ne vem točno. Ko sem začel restavrirati ta vozila, sem ob dotiku vijaka kar začutil drugo svetovno vojno, to, da ga je nekdo morda takrat nazadnje gor privijačil. To ima nek svoj čar, včasih si kar v šoku in si moraš hitro vzeti eno pivo," nam je v smehu dejal Jani, sicer član Jeep cluba Ljubljana.

Svoje avtomobile posojajo tudi za razne reklame, bili pa so tudi v več filmih, med drugim tudi v Trst je naš. "Zelo velik je poudarek na istovetnosti. Tudi uniforme morajo biti iz tistega obdobja. Pogosto nas na svoje prireditve povabi vojska. Radi pokažemo svoja vozila in jim jih predstavimo. Da ljudje dobijo občutek, kako je bilo takrat," pravi Jani, ki se s svojim džipom pogosto zapelje po cesti in z njim vedno požanje veliko občudujočih pogledov.

Predsednik kluba V8 Gregor Rus nam je povedal, da so se za organizacijo srečanja odločili, ker tega prej ni bilo. "Vsako leto je več avtomobilov. Prišlo je tudi nekaj avstrijskih in hrvaških lastnikov ameriških vozil," nam je dejal Rus, ki ima sam štiri starodobnike, na srečanje pa se je pripeljal s chevroletom letnik 1950. Kot pravi se je vanje zaljubil ob gledanju filmov in revij, njegova ljubezen pa traja že 15 let.