FOTO: Kockanje, prostitutke in zabava – dobrodošli v Las Vegasu! (1. del)

Če se v Las Vegas odpravite z letalom, vam bodo tisti, ki so že bili tam, povedali, da morate tam pristati, ko čez svetli del dneva že pade zastor. Mesto ponoči zažari v mozaiku tisočerih luči – čeprav se ob omembi ''mesta luči'' morebiti najprej spomnite na Pariz, pa to velja tudi za Las Vegas, natančneje celotno dolino, veliko 1.600 kvadratnih kilometrov, ki resnično velja za najbolj razsvetljen kraj na svetu.

Občutek, da ste resnično prispeli v največje in najbolj poznano mesto v zvezni državi Nevada, dobite že na samem letališču. Že takoj ob vstopu v letališke prostore boste zagledali igralne aparate, ki jih na drugih letališčih običajno ne boste našli. Skupaj jih je na vseh terminalih kar 1.234. Letališče McCarran je glavno in največje mednarodno letališče v Nevadi, po številu prepeljanih potnikov pa celo eno najbolj prometnih na svetu. Od letošnjega januarja do julija je pristalo in vzletelo dobrih 24 milijonov turistov. Letališče je le nekaj kilometrov oddaljeno od Las Vegas Stripa, glavne ulice, ''kjer se vse dogaja'' (poslovni center mesta, t. i. ''downtown, leži severovzhodno od Stripa). Po prevzemu prtljage se lahko teoretično do hotela odpravite celo peš, a takšnih ''norcev'' je malo, vsekakor pa to ni priporočljivo – če drugega ne, ob glavni vpadnici deloma ni pločnika. A pozabimo nepotrebno pešačenje, pred letališčem je stalna kolona taksistov, druga rešitev pa so stalni prevozi: gre za manjše avtobuse, ki so videti zelo ameriško, gre pa za nekakšne manjše tovornjake. Po bolj ali manj enotni ceni 15 dolarjev vas zapeljejo do vsakega hotela na ali ob Stripu.

V Las Vegas se lahko – najpogosteje iz Los Angelesa – odpravite tudi z avtobusom (cena znaša od 25 dolarjev naprej, vožnja pa traja med šest in sedem ur) ali avtomobilom. Najem avtomobila ni drag, prav tako ne bencin, ki je v ZDA skoraj polovico cenejši od našega. Slaba polovica vseh turistov pride v Vegas z letalom, drugi pa s kopenskimi prevoznimi sredstvi.

Hotel poimenoval po svojem dekletu z dolgimi nogami
Las Vegas je zelo mlado mesto. Leta 1905 je bil to manjši kraj, pravzaprav železniška postojanka, status mesta pa je dobil leta 1911 (prvi hotel Golden Gate Hotel and Casino so takrat še pod imenom Hotel Nevada odprli že leta 1906). Tu so se sprva ustavljali številni, ki so se selili na zahod, prav tako rudarji, ki so delali v bližnjih rudnikih. Do vzpona je prišlo na začetku 30. let, ko so v ZDA legalizirali igralništvo, Las Vegas sredi puščave pa se je zdel idealna ‘’oaza’’ za razširitev te dejavnosti. Ob tem je treba zapisati, da gre razcvet mesta pripisati tudi mafijskemu denarju. Številne velike igralnice so financirali tedaj razvpiti gangsterji, kot sta bila Meyer Lansky in Benjamin "Bugsy" Siegel (The Flamingo Hotel je dobil ime po Sieglovi spremljevalki Virginii Hill z vzdevkom Flamingo, ki je bila znana po svojih dolgih nogah).

Leta 1935 je bila končana tudi gradnja Hooverjevega jezu, s čimer je bilo poskrbljeno za elektriko in pitno vodo, nastalo pa je tudi jezero Mead, največje umetno jezero v ZDA.

Zaradi kratke zgodovine lahko še posebej evropski turist hitro dobi občutek, da gre za nekakšno umetno mesto brez prave duše. Če pridete v mesto, da si ga le ogledate, imate tri dni povsem dovolj. Samo mesto ima po popisu iz leta 2010 583.000 prebivalcev, širše metropolitansko območje pa skoraj dva milijona. Prebivalci latinskega rodu predstavljajo skoraj tretjino populacije, zato ni čudno, da lahko na primer na letališču ali pa na avtobusu naletite na dvojezičnost.

Spanje je poceni
Večina hotelov in motelov je danes vzdolž Stripa ali v kakšni vzporedni ulici, večinoma pa ne tako daleč, da do glavne ulice ne bi mogli peš. Ob tem je zanimivo, da Strip oziroma glavne igralnice in hoteli sploh niso del mesta Las Vegas, ampak spadajo v pridruženi mesti Paradise in Winchester okrožja Clark.

Cene nastanitev so precej različne, a v praksi velja, da za spanje v Vegasu ni treba globoko seči v žep. Najcenejša izbira so moteli, običajno ležijo malo stran od Stripa. Nekaj je tudi hostlov, ki pa so večinoma na severnem delu znamenite ulice. Skupinske sobe so cenejše, običajna dvoposteljna soba pa stane podobno kot enaka soba v motelu.

Najpogostejša izbira so hoteli, ki jih je tudi največ. The Venetian, The Palazzo, MGM Grand, Wynn, Encore, Bellagio, Mandalay bay, Excalibur Hotel and Casino, Circus Circus, Flamingo, Caesars Pallace, The Mirage, Monte Carlo Resort and Casino, Paris – to je nekaj najbolj znanih in največjih hotelov, tudi v svetovnem merilu. Na lestvici največjih hotelov na svetu jih med prvimi 30 kar 17 stoji v Vegasu! Največji je MGM Grand, ki ima 6.582 sob (slabih tisoč manj kot največji na svetu, Izmailovo Hotel v Moskvi) v mestu pa naj bi bilo skupaj 140.000 sob.

Hotelirji najraje vidijo, da si gostje hotel rezervirajo preko spleta (ponekod je to edina možnost, da vas sploh sprejmejo v hotel). Med brskanjem lahko naletite tudi na kakšno posebno akcijsko ponudbo, ki jo hoteli za določen časovni rok ponudijo svojim gostom. Z nekaj sreče lahko za eno noč v običajni sobi z dvema posteljama oziroma eno francosko odštejete 50 dolarjev (38 evrov), kar res ni drago. Cene kar pošteno nihajo glede na dneve – najdražja sta petek in sobota, ko se v mestu (ki nikoli ne spi) tudi največ dogaja, najceneje pa jo boste odnesli, če boste spali v nedeljo ali ponedeljek. Spanje s sobote na nedeljo lahko stane na primer 100 dolarjev, noč pozneje pa vas bo stala 60 dolarjev.

Hoteli zdaleč niso le hoteli oziroma kraj, kjer se spi (ali počne druge stvari, povezanimi s hotelskimi sobami). Gre za ikone Las Vegasa in so pravzaprav mesta v malem. Takšen vtis hitro dobite, ko vidite številne table oziroma smerokaze, ki usmerjajo zmedene turiste. Konkurenca med hoteli je velika, vsak se trudi, da bi na svoj način privabil goste. ''Evropski duh'' je močno prisoten, Caesars Pallace tako spominja na nekdanje rimske čase, The Venetian s svojim kanalom posnema Benetke, Paris pa s svojo 160 metrov visoko kopijo Eifflovega stolpa francosko prestolnico. Ena najbolj znanih zanimivosti je gotovo vodomet pred hotelom Bellagio, pri čemer gre za usklajeno bruhanje vode ob zvokih znanih pesmi, in pa razgledni stolp z igralnico in hotelom Stratosphere Las Vegas (podrobnosti si oglejte v zgornji galeriji).

Hotel – mesto v malem
V marsikaterem hotelu boste našli prav vse, kar potrebujete za dopust. Trgovine, bazene, gledališče, restavracije, diskoteke, vse to in še več lahko najdete v enem samem hotelu, kar teoretično pomeni, da vam ga med dopustom sploh ni treba zapustiti. To pa je seveda tudi cilj hotelirjev, katerih najljubše stranke so tisti, ki k njim pridejo igrati igre na srečo: preizkusijo se na ruleti, vržejo kakšen poker, zavrtijo kolesa sreče, pritisnejo na gumb igralnega avtomata … Teh naj bi bilo v Vegasu slabih 200.000, po zakonu pa mora vsak aparat vrniti 75 odstotkov vloženega denarja. Največji dobitek je marca leta 2003 zadela neka ženska v kazinoju Excalibur Casino, ko si je priigrala skoraj 40 milijonov dolarjev.

Ob vseh čarih igralništva človek hitro ''pade noter'', kar pa ni čudno – vse skupaj je prefinjeno zasnovano: igralniški deli hotelov nimajo oken, da človek lažje izgubi občutek za čas, prostori so zasnovani tako, da se človek lahko vrti v krogu, prezračevanje z dovodom kisika dela ''100 na uro'', da človek ne postane zaspan, povsod se lahko pije in kadi, celo nadhodi so speljani skozi hotel!

Turisti so večinoma starejši od 40 let, po uradni statistiki iz leta 2011 jih je le sedem odstotkov takih, ki Vegas obiščejo izključno zaradi igralništva, sicer pa med vsemi turisti kar 77 odstotkov na tak ali drugačen način preizkusi svojo srečo. Ljudje so tako različno zavzeti, kot so različne tudi vsote, s katerimi se razpolaga na mizah, brez dvoma pa lahko vidite ''dežurnega srečneža'', ki – obkrožen s seksi dekleti – vedno vrže prave številke na kocki. Filmsko.

Seveda pridejo v Vegas tudi ljudje, ki jih igralništvo sploh ne zanima – tja pridejo izključno zato, da se zabavajo … O nočnih klubih in zelo razširjeni prostituciji pa prihodnjič.