Praznovanje purima ima zelo zanimivo ozadje. Zgodba sega v 5. stoletje pr. Kr., ko naj bi takratni perzijski kralj Ahašvera (nekateri zgodovinarji trdijo, da naj bi bil to Kserks) na eni izmed dvornih zabav svoji ženi naročil, naj se pokaže gostom. Ta je to odklonila, zato se je kralj odločil, naj na dvor privedejo najlepše ženske kraljestva, da si bo izbral novo ženo. Ena izmed lepotic je bila tudi Estera, ki je bila Ahašveri najbolj všeč, in sledila je poroka.
Kmalu po tem je Esterin oče Mardohaj odkril zaroto dveh dvorjanov, ki sta želela ubiti kralja – zarotnika so ubili, Mardohaj pa si je je v očeh Ahašvere pridobil precej simpatij. To je zelo zmotilo Hamana, kraljevega vezirja, ki si je zaželel, da se mu Mardohaj prikloni. Slednji je to odklonil, Haman pa je kmalu nato tudi izvedel, da je Mardohaj Jud, kar ga je še bolj razjezilo. Ukazal je njegovo smrt, a ne le njegovo, temveč kar vseh Judov v kraljestvu. Dan izvršitve naj bi določili z žrebom, kar je v Bibliji zapisano z besedo pur, v množini pa purim, kar je danes tudi ime praznika. Mardohaj je zaradi tega vsem Judom državi zaukazal post, po treh dneh pa je Estera v želji, da bi rešila narod, za kralja priredila pojedino, na kateri je razkrila Hamanove namere in prosila milost za svoj narod. Na koncu je dal Ahašvera Hamana ubiti, Mardohaj pa postal novi vezir. Novica o preklicu pokola je kmalu prišla do vseh Judov v kraljestvu in začela so se velika slavja.
Praznujejo preklic genocida
Današnji praznik spada tako med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito praznično kosilo, traja pa vse od konca februarja pa do konca marca. V tem času se Judje, predvsem mlajši, našemijo (najpogosteje v v kralje in kraljice) in v sinagogi poslušajo Esterino zgodbo. Kadar je omenjeno Hamanovo ime, vsi vpijejo in cepetajo z nogami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.