FOTO: Dunajska kri – če jo človek spije preveč, postane 'raketa'!

Da bi preverili, kakšen šnopc imajo v Avstriji, smo se odpravili v Stari dunajski muzej žganja (Alt-Wiener Schnapsmuseum). Destilarno v dunajskem 12. okrožju je davnega leta 1875 odprla družina Fischer. V njej se je izmenjalo že pet generacij, muzej pa je pred nekaj leti odprl Gerhard Fischer, ki ga z veseljem razkaže obiskovalcem. ''Dobrodošli v našem muzeju. To je nekakšen živ muzej, kajti tukaj še vedno vse proizvajamo po starih receptih naših prednikov,'' je ob začetku vodenega ogleda dejal 74-letni ''žganjekuhar'', ki je pojasnil, da se recepti prenašajo iz očeta na sina.

Voden ogled se sicer začne v pisarni oziroma prodajalni, ki je še vedno prav taka kot nekoč. Fisher je najbolj ponosen na blagajno ameriške izdelave. ''Še vedno deluje brez težav,'' je dejal. Na stenah visijo povečane družinske fotografije, kopije starih bankovcev in medalje, ki datirajo vse tja do nekdanjega monarhičnega časa, ki je pomembno vplival tudi na zgodovino Slovencev, a to je že druga zgodba.

Obiskovalci nato vstopijo v posebno sprejemnico, nato pa v hodnik, kjer visijo fotografije slavnih obiskovalcev. Muzej so si namreč ogledala nekatera znana imena, kot sta igralca Hugh Grant in Jeremy Irons, pa tudi razvpiti glasbenik Marilyn Manson, sicer velik ljuitelj absinta. Ko je preizkusil absint v muzeju, naj bi dejal, ''da je to najboljši absint, kar jih je kdaj pil''.

Naslednja postaja ogleda je destilarna, velika soba, kjer je na ogled vsa oprema s kotli in cevmi za proizvodnjo pijač, težka okrog dve toni. V enem od kotov stoji star kotel iz 19. stoletja, v katerem se kuhata fermentirano sadje in alkohol, police pa so polne starih zvarkov, alkoholnih mešanic, začimb in zelišč.

Žganje je žganje, liker pa liker
Fischer je pojasnil, da v Evropi, predvsem v nemško govorečih državah, kot so Nemčija, Avstrija in Švica, proizvajajo alkohol preko destilacije iz fermentiranega sadja (običajno uporabljajo jabolka, hruške, slive, češnje, v Avstriji pa tudi marelice in maline). Ta čisti destilat, ki nima dodanega sladkorja, se imenuje ‘’schnaps’’ (žganje) in vsebuje od 38 do 45 odstotkov alkohola. v''Ponavadi vse močne pijače bodisi s sladkorjem bodisi brez imenujejo žganje. Mi ne. Žganje, ki ga kupite v ZDA ali v Angliji, je pravzaprav liker, kajti ima dodan sladkor,'' je razložil. ‘’Ko kupite steklenico pravega žganja, naj bi na njej pisalo ‘brandy’ ali ‘spirit’ pa tudi ‘100-odstotni destilat’.’’ Fischer je povedal tudi, kako ločiti žganje od drugih pijač: ''Na začetek dlani dajte eno kapljico in podrgnite z rokami, tako kot pri parfumu. Nekaj sekund počakajte, da alkohol izpari, nato pa povohajte – če ima vonj po fermentiranem sadju, potem je to pravo žganje. Če je vonj po sladkorju ali drugem sladkem, potem gre za liker.’’ Avstrijec pravi, da največ časa vzame prav proizvodnja čistega žganja: ''Sadje moramo zmleti, nato počakati, da fermentira, nato ga destilirati in počakati od enega do tri leta.''

Čeprav Fisher priznava, da njegovi rojaki še vedno najraje posegajo po pivu, pa je vseeno ponosen na njihovo tradicionalno pijačo, ki jo ponavadi pijejo pred jedjo (kot aperitiv) ali po njej (kot degistiv).

V njihovi destilarni sicer proizvajajo vse od čistih ‘’žganic’’ do absinta, sladkih in kremnih likerjev. Glavni izdelki so marelično in malinovo žganje, hruškovec, več vrst absintov, zlati dunajski liker (vsebuje pravi zlati prah) ter Wienner Blut ali dunajska kri.

''Pa začnimo z našo specialiteto ‘Vienna gold X.O’. Narejen je iz destiliranih pomaranč, zelišč, francoskega konjaka … To je vse, kar vam povem. To, kar vidite, kar plava znotraj, so 23-karatni zlati lističi.'' Gre za liker z 28 odstotki alkohola, ki je zelo primeren za mešanje s šampanjcem in se ga običajno streže na izbranih dogodkih. ‘’Če uporabljate pijačo za mešanje koktajlov, uporabite eno enoto raketnega goriva in štiri enote pomarančnega soka. Tako imate popolno pijačo za zabavo. Po pol ure boste imeli najboljšo zabavo vseh časov. Zagotavljam, da deluje, tudi če je majhna zabava.’’

Sledila je predstavitev še ene zanimive pijače v rdeči barvi, Wiener Blut, kar v prevodu pomeni dunajska kri. ''Na to vas moram opozoriti, ker je nekoliko nevarna, imenujemo jo tudi raketno gorivo,'' je dejal. Pijača v rdeči barvi, ki ima 55 odstotkov alkohola in vsebuje pekočo papriko, naj bi bila zelo dobra za težave, povezane z grlom. In kako se jo pije? ‘’Odprite usta, dvakrat narahlo vdihnite un izdihnite … Kašlja ne bo več.’’

Dejstvo je, da si človek stvari bolj zapomni, če jih ne le vidi in sliši, ampak tudi okusi z brbončicami. Podobno kot v vinskih kleteh in pivovarnah je po vodenem ogledu tudi tukaj na voljo degustacija praktično vseh njihovih pijač. Obiskovalci si jih lahko privoščijo v kozarcih, v katerih je približno 0,1 decilitra pijače, vsak obiskovalec pa naj bi praviloma spil okrog tri kozarčke. Seveda se dogodi, da so nekateri manj, drugi bolj žejni, a slednji lahko kakšno steklenico tudi kupijo in jo odnesejo domov.