FOTO: Veselje zaradi simpatičnih mladičkov v ljubljanskem živalskem vrtu

V ljubljanskem živalskem vrtu se veselijo simpatičnih mladičev. Na materinski dan, 25. marca, je mamica postala dvogrba kamela Salima. Po 13 mesecih brejosti se je skotila mala Gobi, ki se je nemudoma postavila na noge, že čez nekaj ur je sledila mami. A ker je še vedno novorojenka, veliko ur preleži in spi, so povedali v ZOO Ljubljana. Salima je kotila v hlevu, kjer so ji uredili ležišče in ga mehko postlali s slamo, s tem pa so ji tudi zagotovili zasebnost pred samcem Karlom in kamelinem prvem mladiču Hasanom, ki je zdaj star dve leti. Samec, kot je običajno vedenje v naravi, je bil do svojega mladiča agresiven, zato so ga skupaj s Hasanom začasno ločili od samičk. Mala Gobi je že na ogled javnosti.

Marca se običajno skotijo tudi mladiči divje svinje. ''Letos so malo zamujali, a po gnezditvenem vedenju samice, ki v živalskem svetu slovi kot največja mama, ki 'pripravlja gnezdo' za mladiče, smo vedeli, da bodo brez šale najkasneje prvega aprila. Pa so se skotili že 31. marca popoldne,'' so pojasnili in dodali, da je skotila pet mladičev. Zaradi progastih kožuščkov so na gozdnih tleh skoraj nevidni plenilcem.

Mladičkov so se razveselile tudi mare - glodalci, živeči v pampah Južne Amerike. Iz podzemnega brloga so sredi marca pokukali štirje mladiči. Par živi skupaj vse življenje v skupnosti drugih parov. ''Zemeljski brlog izkopljejo samice in pri vhodu vanj skotijo mladiče, ki zlezejo v notranjost. Mladiči so dobro razviti. Le en dan stari spregledajo in se tudi že pasejo. Prve štiri mesece ostanejo v bližini brloga. Samica se s samcem približa brlogu in podoji samo svoje mladiče, ki jih prepozna po vonju, ostale pa odriva. V tem času samec opazuje okolico in odganja druge pare,'' so pojasnili. V divjini so živali v skupnosti precej bolj varne, saj se odrasli pari ob brlogu ves čas menjavajo in družno čuvajo mladiče. Samec je po pojasnilih ljubljanskega živalskega vrta tudi zelo pozoren do svoje samice, ki v času brejosti in dojenja porabi veliko energije in zato porabi več časa za pašo. Med tem je samec ob njej in se ozira za plenici in jo ob nevarnosti takoj opozori.

Konec marca je tudi mlada pritlikava zebujka skotila svojega prvega mladiča. Neizkušena prve dni zanj še ni znala skrbeti, zato so ji pomagali oskrbniki. Po nekaj dneh pa ga je sprejela in mu dovolila, da je pri njej sesal mleko. Mlada zebujka postaja dobra in skrbna mama svojemu prvemu mladiču, ki je samček. Pritlikavi zebu je najmanjša pasma goveda. Vzgojili so ga v Indiji in na Cejlonu. Na vratu ima značilno grbo, v kateri je maščoba, tako kot pri kamelah, ki je zaloga hrane in v maščobo vezane vode za sušne dni.

Živahno je tudi na slovenski kmetiji domorodnih pasem. Po ogradi se podijo mladiči drežniških koz, mladiči bovške in jezersko-solčavske ovce ter istrske pramenke.

Šimpanzinja bo praznovala eno leto

Veselo je tudi pri šimpanzih, saj bo Leona praznovala prvi rojstni dan. Malčica že obvlada številne spretnosti in da ji bo šlo lažje so za njene majhne roke in noge ter dlani preuredili plezala. Kot je za enoletnice primerno, se še vedno rada pestuje v maminem naročju, zleze pa tudi v očetovega.

Prihajata novi volkulji

V ljubljanskem ZOO bodo letos prenovili tudi ogrado rdečevratih kengurujev, surikatom bodo zgradili nova termitnjaka za plazanje, razgledovanje in skrivanje. Nadomestila bosta prejšnji kamniti afriški otoček, ki so ga surikate spodkopale, zato se je za približno 40 centimetrov ugreznil v pesek. To pa je bil razlog za prekinitev električne povezave za ogrevanje. V začetku aprila se bodo živalskemu vrtu pridružili volkulji z Danske, samca zanju še iščejo, prav tako iščejo partnerja snežni sovi in črni štorklji.

V zgornjem delu živalskega vrta, poškodovanem v po žledu, pa gradimo še dve novi ogradi, kamor bodo naselili severne jelene s Češke in lose iz Avstrije ter Švice. Ogradi merita vsaka približno 2.400 m2. Nahajali se bosta v območju naravnega gozda, kar je primerno okolje tako za lose kot severne jelene.