Stane Kregar (1905–1973), slikar, duhovnik, učitelj, Prešernov nagrajenec, se je po končani teološki fakulteti v Ljubljani vpisal na likovno akademijo v Pragi in po vrnitvi v Ljubljano začel leta 1937 razstavljati v okviru Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. V razvoj slovenske umetnosti dvajsetega stoletja je bistveno posegel z nadrealizmom in barvno abstrakcijo.
Izbor spominske razstave poudarja ključna obdobja njegovega ustvarjanja. Razvojni lok različnih usmeritev povezujeta liričnost in melanholija – naj bodo to realistična, kubistična, surrealistična ali abstraktna likovna izhodišča. Ob slikah je ustvarjal tudi akvarele, risbe, gvaše, vzorce za tapiserije in za cerkvena oblačila, v večjih formatih pa freske, mozaike in slikana okna.
Kregar je v cerkvenih delih združil vzhodno in zahodno krščansko tradicijo. Lasten modernističen slog je obogatil z vplivi srednjeveške umetnosti in velikih cerkvenih realizacij evropskih modernistov, njegova dela pa niso narativna, temveč idealistična z izrazito uporabo ikonografskih simbolov in barv.
Globok humanizem, odzivi na aktualne, a človeško relevantne vsebine, razpetost med realnim in nadrealnim, med zavestnim in podzavestnim, doživetje svetlobe in barv skozi krajino ter njihovi odmevi v abstraktnih slikah, ritmična struktura kompozicije, to so glavne značilnosti Kregarjevega slikarstva. Besede Emilijana Cevca, ki ga je s Kregarjem povezovalo podobno nazorsko in duhovno prepričanje, poetično opredeljujejo umetnikovo delo kot privid upanja, kot tavajoče sence in kot krik žalosti.
Razstavo je spodbudil poznavalec Kregarjevega dela mag. Andrej Doblehar, tudi avtor izbora razstavljenih eksponatov in pogost zunanji sodelavec Narodne galerije. Ko se je že v drugi polovici lanskega leta oglasil s predlogom, si nihče ni predstavljal, da bodo zahtevno nalogo zbiranja umetnin, njihove restavratorske priprave in dokumentiranja lahko izpeljali v tako kratkem času. To je bilo mogoče le z izkušeno in predano ekipo sodelavcev v Narodni galeriji, ki jih je pri tokratnem projektu odlično vodila Alenka Simončič, višja kustosinja in vodja dokumentacijskega oddelka.
Dela, ki bodo v Narodni galeriji na ogled do 5. maja 2013, so za razstavo posodili muzeji, galerije, cerkvene ustanove in zasebniki.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.