Zato, da bi se obvarovali pred poškodbami zaradi udarcev, so se zredili. Jedli so pa vglavnem fižol in žitarice. Dunajski antropologi dunajske univerze (Universität Wien) že dalj časa preučujejo kosti padlih gladiatorjev, ki so jih našli leta 1993 na pokopališču bojevnikov v turškem mestu Ephesos, ki je bilo v starem Rimu glavno mesto province Male Azije. Karl Großschmidt in kolegi so bili presenečeni nad tedanjo medicino. Kosti gladiatorjev so bile tako lepo zaceljene, da sledi zlomov ni bilo mogoče videti s prostim očesom. Rimski gladiatorji so izgledali kot sumo bojevniki, so poročali znanstveniki v dokumentarcu britanske televizije Channel Five. V kosteh sedemdesetih gladiatorjev so našli veliko stroncija in manjše količine cinka, kar je tipično za vegetarijance. Großschmidt je za "Daily Telegraph" povedal, da so se gladiatorji prehranjevali zelo enolično in sicer s stročnicami in žitaricami. Großschmidt je menil, da je debelost živce in žile obvarovala pred poškodbami in je bila kot nekakšno nadomestilo za pomanjkljivo oborožitev. Gladiatorji naj bi pred tekmovanjem skrbeli za povečanje teže in ne za zmanjševanje. Številne praske na hrbtenici padlih gladiatorjev naj bi povzročili vbodi z mečem v smeri srca.
