Sovjetska zveza je pred 42-imi leti postavila nov mejnik v raziskovanju vesolja. Jurij Gagarin je kot prvi človek v vesolju preživel uro in 48 minut. Le mesec dni pozneje so svojega astronavta v Zemljino orbito izstrelili tudi Američani.
Prav s tem programom je julija 1969 Združenim državam uspel velikanski korak pri raziskovanju vesolja. Ameriška vesoljska agencija je v vesolje izstrelila Apollo 11 - cilj posadke je bil pristanek na Luni. Prvi se je po njej sprehodil Neil Armstrong: "To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo."
Ko je sredi 80. letih napetost hladne vojne počasi popuščala, je Sovjetska zveza z napotitvijo osnovnega modula postaje MIR v vesolje prevzela pobudo v vesoljski tekmi. Po razpadu Sovjetske zveze je postaja postala osrednja točka sodelovanja med Rusi in Američani. MIR, nekoč ponos ruskega vesoljskega programa, so spomladi 2001, po več kot petnajstih letih delovanja, strmoglavili v tihi ocean. Nadomestila ga je mednarodna vesoljska postaja, skupni projekt šestnajstih držav.
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze, je povedal, da se s poleti v vesolje nabirajo izkušnje o dolgotrajnem bivanju človeka v vesolju, hkrati pa se izvaja tudi eksperimente z novimi tehnologijami, novimi materiali, zdravili in podobnim.
Iz Pekinga so po uspešni misiji Božanske ladje že sporočili, da bo Kitajska z velikim pohodom v vesolje pospešeno nadaljevala, njihov glavni cilj je izgradnja svoje vesoljske postaje.
Miloš Krmelj je pojasnil, da dolgoročno imajo željo in tudi načrt, da bi poslali sondo proti Luni. Zaenkrat se omenja datum 2008, kar pomeni, da so zagnani, imajo dovolj energije in primerno industrijo, kar pomeni, da se v naslednjih letih nekaj vsekakor bo uresničilo.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da utegnejo načrti Kitajske pomeniti začetek konca ameriške prevlade v vesolju in obenem dodajajo, da bi lahko kitajski vesoljski program sprožil novo vesoljsko tekmo. V Pentagonu se bojijo, da bodo Kitajci vesoljsko tehnologijo poskušali uporabiti v vojaške namene in zavarovati njihove strateške interese na Tajvanu. Uradni Peking mednarodno skupnost pomirja. Predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Džang Čijue je namreč izjavila, da Kitajska pri raziskovanju vesolja vedno tesno sodeluje z vsemi državami. "Vedno smo podpirali načela Združenih narodov, ki ne koristijo le Kitajski, ampak vsemu človeštvu," je še dodala.
Raziskovanje vesolja pa ni minilo brez nesreč. Dve najbolj odmevni sta se zgodili v Združenih državah. Leta 1986 je kmalu po izstrelitvi eksplodiral raketoplan Challenger, prvega februarja letos pa so iz Nase sporočili, da je ob vstopu v zemljino atmosfero nad Teksasom razpadel shuttle Columbia.
John Pike, strokovnjak za varnostna vprašanja, je o tem izjavil: "Skrbi me, da Nasa ne bo odpravila vseh težav na raketoplanih, da ne bo pospešila načrtov za njihovo zamenjavo. Ni vprašanje, ali se bo zgodila naslednja nesreča raketoplana, ampak je vprašanje, kdaj se bo zgodila. Bojim se, da bodo nekatere težave, ki jih nismo odpravili zdaj, slej ko prej botrovale še eni nesreči."
Kot se za novo tisočletje spodobi, je v začetku leta 2001 v vesolje poletel tudi prvi turist... Denis Tito, 60-letni bogataš, je za pustolovščino v vesolju ruski vesoljski agenciji plačal 20 milijonov dolarjev. Po prihodu iz vesolja je rjovel: "Bilo je kot v raju! Pravkar sem prišel iz raja! Imeli smo enkraten postanek!"
Največji izziv vesoljskih strokovnjakov pa še vedno ostaja potovanje človeka na Mars.
"Že sedaj imamo tehnologijo, s katero lahko vesoljsko plovilo pošljemo do Marsa. Gre za robotske vesoljske sonde, vendar pa je problem bivanje človeka na Marsu. Že sorazmerno hiter in kratek polet lahko takoj traja pol leta ali eno leto, in če si enkrat že enkrat tam, ne boš ostal le par dni, ampak dalj časa; omenja se 500- oziroma 1000-dnevne polete."
Vesoljski strokovnjaki predvidevajo, da bodo načrte uresničili v obdobju med letoma 2020 in 2030. Vsekakor pa bo morala, predvsem zaradi velikanskih stroškov tega podviga, pri tem sodelovati celotna mednarodna skupnost.