Grafit – umetnost ali vandalizem?

Grafiti se obravnavajo na zelo različne načine. Za mnoge so še vedno primer javnega vandalizma ter kaznivo dejanje, nekateri v njih vidijo politični protest, včasih jih obravnavajo kot visoko kulturo, drugič pa govorijo o avtentični popularni kulturi – ljudski umetnosti, katere zaščitni znak je tudi navidezna anonimnost.

Na lovu za grafiti

Že v srednjem veku so grafite pisali po cerkvah, ki so tedaj predstavljale velik del kulture in družbenega življenja. Če so bila domovanja predvsem lesena, pa je sama kamnita zgradba cerkve tista trdna struktura, kjer so se krščanski napisi (simbol sidra, jagnje, Kristusov monogram ...) ohranili. Kasneje pa se je seveda grafit selil tudi na ostale stene. Ulični prostor tako predstavlja medij, preko katerega lahko vsak posameznik sporoči svoje ideje in mnenja širšemu občinstvu. Seveda so to zdaj 'zavohale' tudi oglaševalske agencije in podjetja in se na še en način približale potrošniku. Ker imajo grafiti lastnost minljivosti (vremenske razmere, prekrivanje, odstranjevanje s strani oblasti ...), pa jim to doda še dodaten čar.

Sami grafiti pa so nekako razdeljeni na dva pola – grafiti kot umetnost (street art) ter grafiti kot napisi s politično vsebino. Mogoče najpomembnejša razlika med umetniškimi in političnimi grafiti naj bi bil v tem, da prvi poudarjajo estetsko in oblikovno raven, za politične grafite pa je pomembna vsebina in sporočilnost grafita, pravi Katja Vravnik, ki je raziskovala grafite za diplomsko delo. Široko gledano se lahko vsak grafit definira kot političen, če upoštevamo dejstvo, da že samo pisanje in risanje po zidovih in drugih javnih površinah predstavlja obliko nespoštovanja pravil. Po drugi strani pa so neposredno politični grafiti tisti, ki se od drugih napisov in risb razlikujejo po izrecno prisotni vsebini vezani na politiko.

Banksyja na vsako steno

"Ste ljubitelj moderne ulične umetnosti? Bi želeli vaš dom okrasiti z znamenitimi uporniškimi grafiti? Potem ste na pravem naslovu. Samo za vas smo pripravili nekatera najboljša in sporna dela uličnega umetnika Banksyja. Za njegova dela je značilna satirična vsebina in splošna družbeno-politična kritika. Identiteta edinstvenega umetnika je še vedno nerazkrita, a se njegova dela prodajajo tudi za nekaj milijonov dolarjev," se bere na spletu mamljiva reklama neke prodajalne, ki masovno prodaja (poceni) reprodukcije tega slavnega anonimnega grafitarja. Moderna ulična umetnost oziroma street art je tako za nekatere postal tudi donosen posel. A mnogi poznavalci se hitro vprašajo, je to še grafit v pravem pomenu besede? Se je pomen izgubil tisti trenutek, ko so grafit preselili v galerijo, ali ko so ga zaščitili s steklom?

Nekoč anonimen je bil tudi Banksy, čeprav se pravega imena ne ve, pa je postal mednarodno ime za uličnega umetnika, grafitarski sinonim. Njegova dela končajo v galerijah, njegove obdelane stene končajo za pleksi steklom. "To je absurd. Grafit je minljiv. Edina živa forma grafita je dokumentiranje – fotografija, ki ostane. Sam grafit na ulici ni večen," v en znak 1107 Klan argumentira večne grafite Banksyja. "Grafiti niso najnižja oblika umetnosti. Čeprav se je treba vso noč plaziti naokrog in lagati mami, je dejansko ta umetniška oblika najbolj iskrena izmed vseh. Tu ni nobenega elitizma ali vrveža, razstavlja se na nekaterih najboljših stenah, ki jih mesto lahko ponudi, in nikogar ne odvrne višina vstopnine," je ob neki priložnosti dejal Banksy in se morebiti ujel v lastno zanko ... A tematika Banksyja je prevelika za en članek – zato bo dobil svojega ...