Ste oseba, ki je ne izuči še tako slaba izkušnja? Pogosto prehitevate čez polno črto in se nato zaletite v nasproti vozeč avtomobil, kljub temu, da se vam je to zgodilo že najmanj enkrat? Morda za vaše tvegano ravnanje obstaja znanstvena razlaga.
Ameriški znanstveniki so namreč identificirali "rizični gen". Z genom, ki so ga poimenovali "neuroD2", je mogoče pojasniti, zakaj so nekateri bolj nagnjeni k tveganju, trdijo raziskovalci pod vodstvom Jamesa Olsona. V študiji, objavljeni v Letopisu ameriške akademije znanosti pojasnjujejo, da ima pri tem odločilno vlogo prav "neuroD2", prisoten v delu možganov, ki upravlja z našimi občutki strahu.
Do tega spoznanja so prišli Olson in njegovi kolegi s pomočjo poskusov pri miših. Prva skupina poskusnih živali je imela dedno pogojen primanjkljaj: glodalci so imeli samo eno kopijo "neuroD2" gena. Miši v tej skupini so bile brez sposobnosti čustvenega pomnjenja in strahu. "Iz lastnih izkušenj vemo, da si dogodke zapomnimo bolje, če jih spremljajo občutki jeze, strahu ali zaljubljenosti," pravi Olson.
Znanstveniki so pod mikroskopom opazili, da so imele tiste miši, ki so imele samo eno kopijo "neuroD2" gena, manj živčnih celic. Poskusna skupina živali z dvema različicama istega gena pa so imele v nasprotju njimi "optimalno opremljene" možgane.
Raziskovalce je prepričalo obnašanje miši v labirintu, ki so ga postavili na 40 cm visok podstavek. Medtem ko so genetsko normalne miši vedno skušale poiskati manj tvegan izhod skozi stene labirinta, pa so njihove "pomanjkljive" kolegice bezljale ob robu labirinta in tvegale, da bodo popadale v prepad, ker se niso mogle spomniti, da je zanje takšno početje tvegano.
