Šele po osmih letih je Sabine Dardenne spregovorila o svoji najokrutnejši življenjski izkušnji. Je ena od dveh preživelih žrtev, ki sta imeli srečo, da so ju rešili pred spolnim iztirjencem in morilcem.
Marc Dutroux, sicer stari znanec policije, jo je, tako kot vse žrtve pred njo, zlorabljal telesno in duševno. Priklenjeno v verigo jo je zaprl v celico, ki jo je predelal posebej za te namene v kleti svoje hiše. Iz celice je smela samo takrat, ko jo je zlorabljal.
V času njegove odsotnosti je morala preživeti v popolni temi ob vedru vode in piškotih. Dutroux je z njo manipuliral z besedami, da jo je "rešil" pred zlobnežem, ki naj bi od njenih staršev zahteval denarno odškodnino. V tem času je staršem pisala pisma, ki naj bi jih Dutroux izročal njenim staršem, on pa se ji je lagal, da je ne želijo več videti.
"Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpeljala v šolo...," začenja svojo pripoved Sabine, ki je v slovenskem prevodu izšla tudi pri založbi Učila. 18. maja 1996 sta jo na poti v šolo ugrabila neznanca s kombijem. Pred njo so izginile Julie Lajeune in Melissa Russo, stari 18 let, An Marchal in Eefje Lambrecks, stari 17 in 19 let. Njihova trupla so odkrili šele potem, ko so kriminalisti odkrili Dutrouxev brlog. Potem ko je pedofil ob sodelovanju pomagačev ugrabil še Laetizio Delhez, ki je postala Sabinina sojetnica, je policija naletela na priče in sledove, ki so privedli do njune osvoboditve.
Pogum za knjigo, zaradi katere je morala duševno ponoviti svojo kalvarijo, je Sabine Dardenne zbrala zato, da pravosodje ne bi več spuščalo pedofilov na svobodo zaradi njihovega lepega vedenja v zaporu. Prav Dutroux je bil zaradi posilstev že obsojen, pa so ga na pol prestane zaporne kazni spustili, ne da bi ga pravosodni organi po izpustitvi nadzorovali. Tako si je psihopat na svobodi privoščil nove 'avanture', s katerimi se je hotel maščevati sodnikom, ker naj bi mu v preteklosti naredili krivico.
28. oktobra 2005 bo Sabine stara 22 let. Za svoje pričevanje se je odločila, da bi jo ljudje prenehali gledati kot 'bizarno' osebo in ji v prihodnje ne bi nikoli več postavljali vprašanj. Čaka na prihodnost in upa, da bo spokojna, čeprav pravi, da "so stvari, ki jih ni mogoče nikoli pozabiti".
