Knjiga, ki po vsebinski zasnovi zasleduje shemo kroženja vode, je namenjena širokemu krogu bralcev, predvsem pa rednim šolam, strokovnim institucijam in posameznikom. Po besedah enega izmed urednikov Jožeta Uhana želijo avtorji pri bralcu okrepiti zavest o nujnosti skrbnega ravnanja z vodo, njenega celovitega obravnavanja, hkrati pa povečati število tistih, ki bi o njej razmišljali kot Janez Vajkard Valvasor, ki je že v 17. stoletju blagostanje dežele meril z obilico vode, ki jo imajo njeni prebivalci na razpolago.
Po besedah enega izmed urednikov Marjana Bata je za Slovenija značilna zelo velika količina padavin, naša država pa je z vodo nadpovprečno bogata, saj imamo kar 28.000 kilometrov vodnih tokov, strug, potokov, jarkov in kanalov. V drugem poglavju knjige, ki govori o tekočih vodah, so avtorji naredili primerjavo med rekama Seno in Savo, in ugotovili, da iz porečja slednje vsako sekundo izteče približno 28-30 litrov vode, medtem ko pri prvi ta številka znaša le približno šest litrov.
Francozi morajo zato, da bi ohranili pitno enako količino vode kot mi, zaščititi petkrat večjo površino, mi pa po drugi strani lahko z nepremišljeno potezo petkrat hitreje onesnažimo enako količino vode kot Francozi. Bat je poudaril, da se voda v prostoru in času nenehno prerazporeja, zato nimamo nobenega zagotovila, da bo Slovenija svoje vodno bogastvo ohranila tudi v prihodnje.
Tretje poglavje, ki govori o jezerih, prinaša presenetljiv podatek, po katerem je v Sloveniji okrog 1300 teles stoječe vode, kar pa še ne pomeni, da bi lahko o naši državi govorili kot o deželi tisočerih jezer. Omenjene stoječe vode namreč zajemajo le 0,3 odstotka celotne površine, kar pa je presenetljivo malo. Pomembno mestu v hidrološkem ciklu zasedajo mokrišča, ki so bo Batovih besedah ledvice pokrajine v smislu njihove vloge pri kroženju vode, hkrati pa bi jih zaradi njihove pomembne vloge pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in pomena v prehranjevalnem ciklu lahko imenovali tudi biotski supermarket.
O podzemnih vodah, s katerimi je Slovenija zelo bogata, predstavljajo pa kar 90 odstotkov vse vode na pipah, pišejo avtorji v naslednjem poglavju. V knjigi pa so poseben del namenili tudi morju, saj po njihovem mnenju posameznih segmentov vodnega kroga ni moč ločiti. Hkrati avtorji niso pozabili izpostaviti tudi vode kot naravne in kulturne vrednote, čemur so posvetili zadnje poglavje.
