Knjiga obravnava spopad in propad velikih sil v zadnjih petsto letih in prinaša poglobljen pristop k nedavnim razpravam o vojni, bogastvu, miru in moči.
Avtor v njej kritično ovrednoti strokovnjake, kot so Paul Kennedy, Francis Fukuyama, Samuel Huntington, Bruce Russett in drugi, ki so skušali razložiti situacijo v svetu po hladni vojni.
Knjiga problematizira sintagme, kot so "pretirano širjenje", "konec zgodovine", "spopad civilizacij", "demokratični mir", ter druge teorije in koncepte, s katerimi so v zadnjem času skušali razložiti mednarodne odnose v obdobju po hladni vojni. Opira se na 500 let politike velikih sil in razvije svežo alternativo v razpravi o vlogi velikih sil ter o njihovem vzponu in padcu.
Prva polovica knjige, ki jo je prevedla Barbara Simoniti, obravnava pretekle primere svetovnega reda. Primerja špansko, nizozemsko in britansko hegemonijo ter razpravlja o vzrokih za njihov vzpon in verjetnih razlogih za njihov propad v normativnem smislu. Druga polovica knjige se ukvarja z ameriško hegemonijo v dvajsetem stoletju. Vzpon Združenih držav Amerike in razpad Sovjetske zveze vidi kot dokaz za pomembno vlogo, ki jo igrajo v mednarodnih odnosih merila in pravila.
Urednik Aleksander Zorn je na predstavitvi povedal, da knjiga zaznamuje tudi pomemben premik znotraj zbirke Premiki, v kateri objavljajo domača in tuja zgodovinopisna dela, ter na ta način zapolnjujejo bele lise v zgodovini. Knjiga Propad svetovnih redov prinaša novo ime in nov pristop k zgodovini. Poudaril je tudi, da na Slovenskem še nimamo prevodov temeljnih svetovnih piscev, ki k zgodovinopisju pristopajo na esejističen način. Čeprav gre za znanstveno delo, podprto z ustreznimi podatki, je knjiga zelo berljiva.
Vsebino knjige je osvetlil državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Simoniti, ki je med drugim poudaril, da Slovenci potrebujemo takšna temeljna dela, kot je pričujoča Knutsenova knjiga, v slovenskem jeziku, saj se s tem urimo tudi za pisanje lastnih temeljnih knjig.