Vulkani ali mikrobi?
Metan je v pogojih, ki vladajo v Marsovi atmosferi, zelo nestabilen. Če se njegova prisotnost na nek način ne bi obnavljala, bi iz atmosfere izginil v nekaj sto letih. Zato znanstveniki ugibajo, na kakšen način se metan obnavlja. Omenjajo dva možna vira. Prvi so aktivni vulkani, pri katerih metan prihaja na površje skupaj z lavo oziroma prodira skozi vulkanske razpoke. Vendar doslej aktivnih vulkanov na Marsu še niso odkrili. Če bi jih, bi posledice takšnega odkritja lahko imele daljnosežne posledice. Toplota, ki bi jo sprostili vulkani, bi lahko stopili led, ki so ga v večjih količinah odkrili pod Marsovo površino, s tem pa ustvarili pogoje za življenje.
Druga možnost je veliko bolj atraktivna. Metan bi lahko v atmosfero prišel tudi kot posledica delovanja mikroorganizmov. Na Zemlji namreč poznamo mikrobe, metanogene, ki med procesom presnavljanja proizvajajo metan iz vodika in ogljikovega dioksida. Za svoj obstoj metanogeni ne potrebujejo kisika, zato bi lahko to bila oblika organizma, ki bi lahko obstala na Marsu.
Bo prihodnost prinesla odgovor?
Ameriški sondi, ki sta na rdečem planetu pristali januarja, ne bosta mogli dati odgovora na to, odkod prihaja metan v Marsovo atmosfero. Obe sondi sta namreč prirejeni za geološke raziskave. Vendar pa bi sonde, ki jih nameravajo poslati na Mars v prihodnosti, lahko opremili tudi s senzorji, ki bi analizirali metan in ugotavljali njegov izvor.
