Na korenu pračlovekovih zob so vidne vijugaste brazde, zato nekateri znanstveniki sklepajo, da je to posledica uporabe predmetov, podobnih današnjemu zobotrebcu, piše New Scientist.
Nasprotniki te teorije poudarjajo, da danes ljudje, ki uporabljajo zobotrebce, nimajo podobnih poškodb zob. Podobne sledi na korenu zob so našli na fosilnih zobeh starih 1,8 milijona let. Če so brazde posledica zobotrebca oziroma čiščenja ustne votline, bi bila to najstarejša zabeležena navada, ki bi lahko koristila tudi pri ugotavljanju načina prehrane in čistoče ustne votline.
Da bi ovrgla dvome o tej teoriji, je paleontologinja Leslea Hlusko z univerze Illinois v mestu Urbana-Champaign preučila stebelca trave. Za razliko od lesa vsebuje trava veliko količino trdih, kremenčevih delcev, s čimer bi lahko pojasnili poškodbe na korenu fosilnih zob. Poleg tega pa lahko prav trava pusti 1,5 do 2,6 milimetra široke sledi, takšne, kot so jih odkrili na zobeh pračloveka.
Raziskovalka je naredila poskus in je osem ur s travno bilko drgnila zob opice (pavijana), nato pa še zob človeka. V obeh primerih je trava pustila prav takšne sledi, kot so jih s pomočjo mikroskopov našli na zobeh človekovega prednika.
