Kot predvidevata, so človekovi predniki pričeli s tekom na daljše razdalje pred okoli dvema milijonoma let, da bi s tem lažje ulovili svoj plen. Tek pa je močno vplival na oblikovanje telesa sodobnega človeka. Pred tem so raziskovalci bili mnenja, da je se je tek razvil kot nekakšen 'stranski produkt' hoje.
Profesor Dennis Bramble iz univerze v Utahu in profesor Daniel Leiberman z univerze Harvard domnevata, da so človekovi predniki morali preteči daljše razdalje na lovu za plenom oziroma pri iskanju mrhovine na afriških savanah. Če človekovi predniki ne bi 'iznašli' teka, bi današnji ljudje verjetno bili bolj podobni velikim opicam, s krajšimi nogami, manjšimi glavami in upognjeno postavo, trdita znanstvenika.
Čeprav so ljudje, v primerjavi z mnogimi živalmi zelo slabi šprinterji, pa se dobro odrežejo, ko gre za tek na večje razdalje. Tako je človeška vrsta razvila mnoge pomembne telesne značilnosti, ki so pomembne za tek na daljše razdalje, kot je struktura lobanje, ki preprečuje pregrevanje možganov, kite, ki so kot nekakšne vzmeti, dolge noge za daljši korak in neodvisno gibanje glave in ramen za obdržanje ravnotežja, pišeta avtorja raziskave, objavljene v Reviji Nature.
Na podlagi svoje raziskave tudi trdita, da so zaradi naravnega izbora naši opicam podobni predniki, Avstralopitki, preživeli, medtem, ko 'kratkonogi' predniki niso.
Profesor Bramble še dodaja: "Danes je tek na daljše proge predvsem rekreativnega oziroma športnega značaja, vendar ima korenine stare kot človeški rod in je močno vplival na obliko sodobnega človeškega telesa. Tek je morda pomagal lovcem, da so se približali plenu, da bi ga lažje zadeli s kopji ali kamenjem, pa tudi, da bi nekatere živali z dolgotrajnim preganjanjem izmučili do smrti zaradi pregretja."
Profesor Chris Stringer iz londonskega naravoslovnega muzeja pravi, da so tovrstna odkritja pomembna in omogočajo nov pogled na našo anatomijo in nekatere njene značilnosti.
