Zavit v posebno mrežo in obtežen s štirimi tonami utežmi bo na dnu morja ostal približno šest mesecev, potem pa ga bodo dvignili in njegovo okostje restavrirali.
V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani naj bi bil na ogled, ko bo zgrajena nova muzejska stavba, je povedal muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Boris Kryštufek.
Prirodoslovni muzej je potop kita prepustil potapljaču Ugu Fondi, ki je kita pred potopom zavil v posebno mrežo, s centimeter in pol velikimi okenci. Kryštufek je povedal, da so mrežo dali splesti zato, da se ob razpadanju trupla ne bodo izgubile manjše kosti. Kita so pred potopom tudi predrli, da ga plini, ki se proizvajajo pri razkroju, kljub obtežitvi ne bi dvignili na površino, je še povedal Kryštufek.
Iz kitovega gobca so pred potopom strokovnjaki vzeli vose, to je struktura v gobcu, s katero brazdasti kiti precejajo hrano. Strukture so iz organskih snovi in bi med razkrojem kita razpadle, je povedal Kryštufek.
Razpadanje kita na dnu piranskega zaliva na onesnaženje morja po Kryštufkovih besedah ne bo vplivalo, saj gre za naraven razkroj organskih snovi. Kitov razkroj bodo potapljači stalno nadzorovali, najprej bolj pogosto, kasneje pa enkrat mesečno, je še povedal Kryštufek.
Ker gre za prvi primer takšnega kita pri nas, bo to za Prirodoslovni muzej po Kryštufkovih besedah zelo velik finančni zalogaj. Do zdaj so zanj porabili že dobrega pol milijona tolarjev, saj so morali naročiti posebno mrežo, v katero so ga zavili in skleniti dogovor s potapljači, ki so ga potopili in ga bodo tudi nadzirali.
Strokovnjaki vzroka za kitovo smrt še niso ugotovili, menijo pa, da je poginil zaradi pomanjkanja hrane. Kryštufek je še povedal, da je to prvi brazdasti kit, ki se je pojavil v našem morju, saj Sredozemsko morje zanje ni zanimivo, ker je pretoplo. Prav zaradi tega imajo strokovnjaki s takšnimi kiti zelo malo izkušenj, kar bo restavriranje okostja poginulega kita znatno otežilo.