ZDA bodo leta 2018 poslale na Luno štiri astronavte, je napovedal direktor ameriške vesoljske agencije NASA Michael Griffin. Četverica naj bi na satelitu ostala teden dni, kar pomeni, da bodo astronavti imeli "štirikrat več časa" na Luni kot člani misij Apollo, ki so tja nazadnje poletele leta 1972.
Posodobljeni Apollo
Po besedah Griffina bo NASA sestavila novo raketo, sicer zasnovano na tehnologiji starih raketoplanov, ki jih bodo leta 2010 umaknili iz programa. "Bo zelo podobna Apollu, a s posodobljeno tehnologijo. Zamislite si jo lahko kot Apollo na steroidih," je načrtovano novo plovilo opisal vodja NASA.
Kot je pojasnil, nameravajo v prihodnjih petih ali šestih letih izdelati nov model raketoplana, t.i. Crew Exploration Vehicle (CEV), ki naj bi najkasneje leta 2014, najverjetneje pa že leta 2012, poletel v orbito. Nov model naj bi bil nekoliko večji od Apolla in imel drugačen sistem toplotne zaščite. Za razliko od Apolla, ki je lahko imel na krovu dva astronavta, bo CEV lahko sprejel štiri. Ti se bodo lahko gibali povsod po Luni, ne pa le okoli ekvatorja kot pri programih Apollo.
104 milijarde dolarjev stroškov
Stroške novega programa je Griffin ocenil na 104 milijarde ameriških dolarjev, kar po njegovih trditvah znaša le "55 odstotkov stroškov programa Apollo". Direktor NASA je ob tem še napovedal, da želijo ZDA z novimi poleti, ki naj bi jih opravljali dvakrat letno, vzpostaviti na Luni stalno postajo. Ta bi jim lahko pomagala pri pripravah na daljše misije, na primer na Mars.
Lahko bi ostali do šest mesecev
Novi načrti NASA po omogočajo, da lahko človeška posadka ostane na Luni do šest mesecev. NASA želi s tem pokazati, da je mogoče izkoristiti ugodne pogoje na Luni za daljše bivanje daleč od Zemlje. To je po navedbah dpa ključnega pomena za morebitne prihodnje misije na Mars, ki zaradi velike oddaljenosti zahtevajo najmanj 500 dni bivanja v vesolju. Ameriški predsednik George Bush je januarja lani obljubil, da bodo do leta 2020 na Luno znova poslali človeka, od tam naprej pa naj bi človeške posadke potovale na Mars.
Polete s posadko v vesolje načrtuje tudi evropska vesoljska agencija ESA. S programom Aurora se želi približati Luni in Marsu, pri čemer prvi polet na Luno napoveduje za leto 2024, šest do devet let kasneje pa naj bi človeka poslala še na Mars.
Po Luni hodili med leti 1969 in 1972
Zadnji človek, ki je stal na Luni, je bil pilot misije Apollo 17, Harrison Schmitt, ki je 12. decembra 1972 hodil po tem Zemljinem naravnem satelitu. Kot prvi človek je na Luno stopil ameriški astronavt Neil Armstrong, ki je ob tem 21. julija 1969 izrekel znamenite besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."
