Omenjena sinova sta imela povsem različno DNK od matere. Ker sta bila spočeta po naravni poti, zdravniki sprva niso našli zadovoljive razlage.
Nadaljnje preiskave so pokazale, da je Jane t.i.. tetragametična himera - nekdo, katerega telo sestavljajo celice, ki imajo štiri različne genetske zapise. Jane se je namreč razvila iz zarodkov dvojajčnih dvojčkov, ki sta se v maternici njene matere zlili v enega samega človeka. To pomeni, da so se nekateri deli njenega telesa razvili iz enega od dvojčkov, drugi deli pa iz drugega. Zdravniki so nareč ugotovili, da je genski zapis celic v njeni krvi različen od genskega zapisa v celicah žleze ščitnice, las in celic v ustih. Človeške tetragametične himere so izredno redke, v svetu jih poznajo le 30.
To, da je Jane potrebovala novo ledvico, je bilo naključje, pravijo zdravniki, in ni povezano z dejstvom, da je Jane himera. Kot menijo znanstveniki, večina ljudi, ki so nosilci večih genetskih zapisov hkrati, tega sploh ne ve in nima težav. Le pri nekaterih se to pokaže tudi navzven, recimo kot očesi različne barve, ali kot hermafrodizem (hkratni obstoj ženskih in moških spolnih organov pri eni osebi).
V znanosti poznajo tudi druge načine nastanka naravnih himer. Med nosečnostjo se namreč nekatere materine celice lahko pomešajo med celice zarodka in obratno. Po nekih raziskavah kar 90 odstotkov žensk med nosečnostjo v krvi nosi tudi zarodkove celice, pri skoraj polovici žensk pa celice z otrokovim genomom ostanejo v krvi tudi po nosečnosti. To stanje zdravniki imenujejo mikrohimerizem. Če ima ženska več potomcev pa se lahko zgodi, da v kri poznejših potomcev zaidejo tudi celice z genetskim zapisom njihovih starejših bratov ali sestra.
