V teh dneh so slovenske domove obiskovali koledniki, ki so naznanjali Kristusovo rojstvo ter voščili srečno novo leto. Po slovenskih župnijah je do praznika Svetih treh kraljev že deveto leto zapored odmevalo koledniško voščilo. Običaj je bil razširjen po vsej Sloveniji do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redki, Misijonsko središče Slovenije pa želi ta lep in bogat običaj znova obuditi. V organizaciji Misijonskega središča tako poteka koledovanje že devetič. Denar, ki ga otroci naberejo s koledovanjem, je namenjen projektom slovenskih misijonarjev.
Vodilna misel letošnje trikraljevske akcije je Žarek sonca za vse. "Koledniki resnično prinašajo žarke, tako tistim, ki jih obiščejo, kot tudi svojim sovrstnikom iz misijonskih dežel, za katere zbirajo sredstva s koledovanjem," so poudarili organizatorji akcije. Letos bodo koledniki pomagali Indijancem v Boliviji, med katerimi deluje misijonar Franci Pavlič.
Koledovanje treh kraljev sega v 16. stoletje
Takrat so šolarji, oblečeni v tri kralje, hodili prepevat in voščit premožnejšim ljudem, zbran denar pa so porabili za svoje šolanje. Koledniki so k hišam s prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so se ljudem zdeli vredni plačila. Danes koledovanje na pobudo Cerkve poznajo v mnogih deželah Evrope in tudi izven nje. Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je pridružen misijonski namen. Tako je tudi pri nas. V skupini je ponavadi pet kolednikov, ki ponazarjajo tri kralje in dva pastirčka (nosilca zvezde in skrinjice).