Pred 16. stoletjem v Evropi niso poznali Božička. Dedek, ki je ob božičnem času delil darila, je bil Miklavž. V 12. stoletju se je praznovanje Miklavža razširilo na večino evropskih držav. V času reformacije v 16. stoletju so se protestanti odrekli svetnikom, Miklavža pa je zamenjal Božiček. Skozi stoletja se je protestantski Božiček razširil po vsej Evropi.
V Ameriko so Božička v 17. stoletju prinesli Danci, ki so ga imenovali Sant Claus, z ameriško izgovorjavo pa je postal Santa Claus. V 19. stoletju je dedek z rdečo kapo in belo brado postal redni spremljevalec Božiča, leta 1931 pa ga je podjetje Coca Cola v svojih reklamah obleklo v znano rdečo belo obleko, ki je zanj značilna še danes.
Po komunistični revoluciji leta 1917 so v Rusiji prepovedali Božička in praznovanje Jezusovega rojstva. V 20. letih je sovjetski diktator Stalin uvedel komunistično verzijo Božička in izumili so Deda Moroza, po slovensko Dedka Mraza. Stalin je ukazal, da Dedek Mraz ne sme prinašati darila za božič ampak za novo leto, rdečo belo obleko je zamenjal za modro ali belo, božično drevesce pa so preimenovali v novoletno jelko. Po zgledu Sovjetske zveze so komunistični režimi v vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni prav tako prepovedali Božička in vpeljali Dedka mraza.
Na Zahodu je Božiček stanoval na skandinavskem severu, na vzhodu pa je dedek mraz bival v Sibiriji. Po padcu komunizma so v vzhodni Nemčiji, Poljski, Češki, Slovaški in na Madžarskem skoraj v celoti ukinili dedka mraza, ki ga je znova zamenjal Božiček. V Sloveniji, jugovzhodni Evropi, Ukrajini, Belorusiji in v Rusiji pa se je dedek Mraz ohranil in danes družbo dela Božičku.