Cita že dva tedna in pol čaka, saj je na svojo zadnjo pot z domačije Horvatovih v klavnico odšla 3. oktobra. Ker pa je imela Cita ročno napisano številko na ušesu, jo v klavnico niso spustili. Po predpisih bi morala imeti številko vpisano strojno.
Krava ima vse ustrezne dokumente in izpolnjuje vse pogoje razen tistega o strojno odtisnjeni identifikacijski številki na uhlju. Selekcionarji trdijo, da so delali v skladu z zakonom, dogovori in usmeritvami, veterinarji, ki morajo najprej poskrbeti za zdravje ljudi, pa se sklicujejo na že leta 1999 sprejeto odredbo.
"Oznake, ki so navedene v navodilu, so veljavne in v nobenem predpisu ne stoji, da lahko rokopisi veljajo kot veljavna oznaka," pravi Zoran Kovač, direktor domače veterinarske uprave. Kovač vidi izhod le v tem, da se predpisi spremenijo, in se za uradne oznake dopustijo tudi rokopisi.
Po mnenju Francija Buta, ministra za kmetijstvo, pa gre pri ročnem vpisovanju številk za zakonsko dopustno dejanje. "Ne vidim nobenega problema, v kolikor ima lastnik dokument, če se podatki v dokumentih skladajo z ročno vpisanimi številkami, je taka žival uredu in je lahko predmet trženja," pravi minister But.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo podobnih primerov neustrezno označene govedi vsaj 9 tisoč. Tudi lastniki neustrezno označene govedi so ogorčeni: po eni strani jim dopuščajo, da ročno vpisujejo identifikacijske številke, odgovornosti za gospodarsko škodo in birokratske zaplete pa ne prevzema nihče. Veterinarji trdijo svoje, ministrstvo svoje, vsak na svojem bregu pa sta tudi inšpekcija in lastnik, ki krave noče nazaj. Cita še vedno čaka na zakol, ta primer pa kaže tudi na nemoč slovenskega kmetijstva v približevanju Evropski uniji.
