Lenarčič naj bi predvidoma letel prek 25 držav, in sicer Hrvaške, Srbije, Romunije, Bolgarije, Turčije, Armenije, Gruzije, Azerbajdžana, Turkmenistana, Uzbekistana, Kazahstana, Kitajske, Koreje, Japonske, Rusije, Aljaske, Kanade, Amerike, Danske, Islandije, Anglije, Francije, Nemčije in Avstrije, od koder bo predvidoma letel nazaj v Slovenijo.
Rezervni načrt poti zaradi vojne v Iraku
Zaradi trenutnih razmer v svetu, predvsem zaradi razmer v Iraku in birokracije različnih držav, je izdelan tudi rezervni načrt. Po tem načrtu naj bi Lenarčič letel prek Italije, Grčije, Egipta, Sudana, Etiopije, Džibutija, v Jemen, Oman, Pakistan, Indijo, Bangladeš, Mjanmar, Tajsko, Kambodžo, Vietnam, Tajvan, Japonsko, Rusijo, Ameriko, Kanado, Dominikansko Republiko, Venezuelo, Gvajano, Surinam, Francosko Gvajano, Brazilijo, Kapverdske otoke, Senegal, Mavretanijo, Zahodno Saharo, Maroko, Španijo, Francijo ter v Italijo in nazaj v Slovenijo. Torej skupno prek 34 držav, so sporočili oganizatorji projekta.
Lanskoletni podvig ni uspel
Lenarčič je lanski podvig začel 29. maja, tri dni kasneje, kot je načrtoval, do zamude pa je prišlo zaradi neugodnih vremenskih razmer. Nato je v beloruski prestolnici Minsk 40 dni čakal na potrebna dovoljenja za prelet čez Rusijo, na podobne težave pa je naletel tudi v Kanadi. Oblasti civilnega letalstva so mu najprej dovolile prelet severnega Atlantika, nato pa so tik pred zdajci dovoljenje preklicale. Nova pogajanja so se zavlekla v prve dni septembra, ko so nad območjem predvidenega preleta začenjajo najhujši viharji. Projekt je Lenarčič zaradi varnosti prekinil.
Tokrat je Lenarčič pravočasno poskrbel, da mu takšne ovire ne bi mogle ogroziti uspešne izpeljave projekta. Uspeh poleta z ultralahkim letalom okoli sveta bo tokrat odvisen "samo" še od treh dejavnikov: enega človeka, enega letala in enega motorja. Lenarčič bo letel z ultralahkim motornim-jadralnim letalom slovenskega proizvajalca Pipistrel Sinusom 912.
