Lenivca v živalskem vrtu poskrbela za naraščaj

Kljub temu, da je mali lenivec luč sveta ugledal že konec maja, jim v dunajskem živalskem vrtu še ni uspelo določiti spola mladička, saj se ta še vedno oklepa mehke dlake na materinem trebuhu. Spol mu bodo tako lahko določili šele takrat, ko bo s svojimi dolgimi zakrivljenimi kremplji začel samostojno viseti z vej. Navadno se sicer mladički prvih šest mesecev po rojstvu oprijemajo materine dlake in visijo z njenega trebuha kot v viseči mreži.

Skuštrana dlaka, črne gumbaste oči in smrček v obliki vtičnice so značilni za dvoprste lenivce, ki svojega imena niso dobili kar tako. Izvirajo iz tropskega deževnega gozda Južne Amerike, kjer večino časa negibno visijo z vej z glavo navzdol in dremajo vsaj 14 ur na dan. Celo njihovo življenje se odvija v krošnjah dreves: tam spijo, se prehranjujejo, parijo in kotijo mladiče. Premikajo se zelo počasi, predvsem ponoči. ''Njihovo počasno premikanje je prilagoditev na življenjske razmere. Za prehranjevanje z listi, s cvetnimi popki in sadjem ne potrebujejo hitrosti. Tudi zato ker rastlinska hrana ne daje veliko energije, so ohranili počasen način življenja, saj na ta način porabljajo manj energije. In kdor ne skače naglo skozi vejevje, ga tudi plenilci ne odkrijejo tako zlahka,'' je povedala direktorica živalskega vrta Schönbrunn, Dagmar Schratter.

Ko bo mali lenivec dopolnil leto in pol, ga bodo – tako kot njegove brate in sestre – v okviru Evropskega vzrejnega programa preselili v drug živalski vrt.