Tokratni splošni mrk bo trajal tri ure in 39 minut, popolni mrk pa uro in 21 minut. Luna se bo zemljine polsence dotaknila ob 2.08, delni mrk se bo začel ob 3.14, popolni mrk pa se bo začel ob 4.23. Zemljino polsenco bo Luna zapustila ob 8.02.
Zadnji lunin mrk letos
Poleg Evropejcev bodo ta vesoljski pojav, ki se sicer zgodi vsako leto najmanj dvakrat, lahko opazovali še v zahodnem delu Rusije, v Arabiji, na Atlantskem oceanu, Arktiki, Grenlandiji, v obeh Amerikah ter na vzhodnem delu Tihega oceana. To bo tudi zadnji mrk v letošnjem letu - tako lunin kot tudi sončni.
Nekaterih mrkov sploh ne zaznamo
Lunin mrk je pojav, ko zemljin satelit Luna, ki kroži okoli Zemlje, zaide v Zemljino senco. Poznamo več vrst Luninih mrkov. Eden je popolni Lunin mrk, kjer Luna potuje skozi popolno senco Zemlje in je Lunina ploskvica popolnoma prekrita.
Ta pojav bo možno opazovati tudi v noči s srede na četrtek. Vendar pa pri luninem mrku luna običajno ne izgine v celoti; pogostejši je pojav, ko se njena površina na pogled obarva v kakšno drugo barvo, recimo rdečo. Do tega pride, ker se delci sončne svetlobe odbijejo od Zemljine atmosfere in osvetlijo Luno. Poznamo pa še polsenčni lunin mrk, kjer Luna zaide le v Zemljino polsenco. Delni polsenčni mrki so praktično neopazni in jih ljudje ponavadi sploh ne zaznajo.
Lunin mrk za oblaki
Glede na vremensko napoved bo lunin mrk mogoče viden le na severovzhodu države, kjer bo vreme občasno delno jasno. Ljubitelji astronomije v zahodni in osrednji Sloveniji pa zaradi krajevnih padavin ter posameznih neviht tega edinstvenega pojava predvidoma ne bodo mogli spremljati.
