Po evropskih deželah se je Lunin mrk začel okrog 3.14 ure in končal okrog sedme ure zjutraj. Popoln mrk je sicer trajal med 4.23 in 5.45 uro. Ko se je na isti osi popolnoma poravnala z Zemljo in Soncem, se je Luna zavila v Zemljino senco.
Zemljina sopotnica pa se v krajih, kjer je bil viden mrk, ni povsod zavila v popolno temo. Ponekod se je obarvala rdečkasto-rjavo. Razlog je barva zemeljske atmosfere, ki preide skozi rdečo svetlobo kot ob sončnem zahodu in jo usmeri na Luno. V času mrka pa je bilo mogoče z Luninega površja videti Zemljo, ovito v korono rdeče barve.
Na 5000 Sončevih mrkov se v istem časovnem obdobju "zgodi" le okrog 3000 Luninih mrkov. Kljub temu pa lahko ljudje na Zemlji lunine mrke opazujejo pogosteje. Razlog je manjša površina Lune, ki v času sončevega mrka pokrije površino Sonca.
Zaradi slabega vremena pa najdaljšega Luninega mrka v tem desetletju žal ni bilo mogoče videti v Sloveniji.
