Delna faza se je začela v nedeljo ob 0.32, končala pa ob 4.04. Ob 2.06 se je začela popolna faza, ki je trajala do 2.30.
Popoln Lunin mrk so lahko spremljali prebivalci Evrope, večjega dela Afrike in vzhodnih delov Severne in Južne Amerike. Videti ga je bilo mogoče z vseh celin, razen z Avstralije.
Mrk je sicer redek pojav, vendar pa ne izjemen. Vsako leto so najmanj štirje mrki, in sicer dva Sončeva in dva Lunina, ter največ sedem mrkov. V tem primeru je le en Sončev in šest Luninih mrkov ali en Lunin in šest Sončevih mrkov.
Lunin mrk je razmeroma pogost astronomski pojav, saj se zgodi približno vsakega pol leta, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani v ravni črti in se Luna nahaja v Zemljini senci. Barva obroča okoli Lune je ob vsak mrku različna, odvisna pa je predvsem od količine prahu in oblakov v Zemljini atmosferi. Letos smo lahko že opazovali Lunin mrk, in sicer 16. maja, naslednje leto pa se bosta zgodila dva, 4. maja in 28. oktobra.