16. novembra 1995, v mednarodnem letu za strpnost, so namreč države članice UNESCO sprejele deklaracijo o temeljih za strpnost in akcijski načrt za mednarodno leto za strpnost. Nestrpnost vedno temelji na nevednosti in strahu: strahu pred neznanim, pred drugimi kulturami, religijami ali narodi. Najbolj učinkovito sredstvo za odpravljanje nestrpnosti je vsekakor izobraževanje, najprej pa je treba ljudi seznaniti z njihovimi pravicami in svoboščinami ter jih naučiti, da spoštujejo tudi pravice in svoboščine drugih.
Za vzpostavljanje strpnosti in zaupanja v raznolikih družbah sta potrebna tako čas kot predanost, predvsem pa dostop do izobrazbe. Mednarodni dan za strpnost je priložnost za izobraževanje o strpnosti, pa tudi za širšo razpravo o lokalnih in globalnih pojavih nestrpnosti, je zapisano na spletni strani UNESCO. Čeprav je problem nestrpnosti globalen, pa se največkrat pojavlja ravno na lokalni oziroma nacionalni ravni. Zato so za odpravo nestrpnosti potrebni ukrepi tako na globalni in lokalni kot tudi na individualni ravni. Vse aktivnosti ob mednarodnem dnevu za strpnosti so tako namenjene prepoznavanju potrebe po strpnosti in razumevanju njenega izpolnjevanja.
Deklaracija o temeljih za strpnost to opredeljuje kot spoštovanje, sprejemanje in vrednotenje bogate raznolikosti človeške kulture. Strpnost pa ni le moralna vrlina, temveč tudi politična in pravna zahteva. Da bi dosegle raven strpnosti, morajo posamezne države ratificirati obstoječe konvencije o človekovih pravicah in sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja enake možnosti za vse. Strpnost je v sodobnem svetu zaradi globaliziranega gospodarstva, vse večje mobilnosti, komunikacij in integriranja bolj pomembna kot kadar koli prej, je UNESCO še zapisal v deklaraciji.
