Mineva 120 let od rojstva enega največjih nadrealističnih slikarjev Joana Miroja, ki je postal poznan po svojem izvirnem in abstraktnem slogu z z lisami živih barv domače Katalonije, sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi podzavesti, polnimi ironije, a tudi tesnobe in vprašanj.
Poleg slik je Miro izdeloval tudi mozaike, tapiserije, grafike, zidne slikarije, scenografije in kipe, je o avtorju zapisano v Velikem svetovnem biografskem leksikonu. Umetnik, poznan po delih, kot sta Kmetija (1921–1922) in Karneval Harlekina (1924–1925), je med drugim leta 1950 ustvaril zidno sliko za univerzo Harvard, leta 1958 pa velik zidni mozaik za zgradbo Unesca v Parizu.
Miro, ki je delal v Barceloni in Parizu, je sledil občutju španske državljanske vojne in prvih mesecev druge svetovne vojne v Franciji. Tudi pod vladavino Franca v Španiji je Miro predstavljal simbol mednarodne razsežnosti kulture, njegove velike abstraktne slike iz poznih 60. in iz začetka 70. let 20. stoletja pa so so bile uporni odgovor na čas umirajočega diktatorskega režima.
Leta 1976 so v Barceloni ustanovili Mirojev center za študij sodobnega slikarstva, štiri leta pred smrtjo pa je prejel častni doktorat univerze v Barceloni. Zaradi težav s srcem je Miro umrl 25. decembra 1983.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.