Nihanje razpoloženja je lahko posledica nenadnega padca količine testosterona v organizmu, kar vpliva na delovanje možganov in s tem na posameznikovo vedenje. Nekateri znanstveniki primerjajo moške spremembe z žensko menopavzo.
Dr. Gerald Lincoln z raziskovalnega inštituta za človeško reprodukcijo v Edinburghu pa je prepričan, da lahko stres povzroči nenadni padec testosterona pri moških katerekoli starosti. Povezava sicer še ni dokazana, so pa dosedanje raziskave pri živalih pokazale, da se zaradi stresa poveča količina kortikosteroidov, ki zmanjšajo količino testosterona.
Lincolnova teorija temelji na proučevanju ovac z otoka Soay. Jeseni, v paritvenem obdobju, imajo ovni več testosterona, pozimi pa količina pade iz njo tudi sla. Čeprav naj bi hormon spodbujal agresivnost, je dr. Lincoln ugotovil, da je verjetnost poškodb v spopadih med ovni precej večja, kadar so količine hormona nizke.
Opazovanje je pokazalo, da so ovni, ki jim je padla količina testosterona, postali vznemirjeni in začeli brez povoda napadati druge samce v čredi. Podobne spremembe je opazil tudi pri jelenih, muflonih in indijskih slonih. Pri človeku pa se padec testosterona še bolj pozna, saj so možgani polni receptorjev zanj in za stranske produkte presnove, ki nastanejo ob delovanju hormona.
Vzroki za padec so lahko stresni dogodki, kot so izguba ljubljene osebe, ločitev, huda bolezen in podobno. Dr. Lincoln ugotavlja, da zdravila proti depresiji sicer lahko pomagajo, vendar obenem trdi, da mora medicina prepoznati sindrom kot bolezen in temeljiteje raziskati njene vzroke.
