Na 181. Oktoberfestu 'superca' prvič več kot 10 evrov

"Ozapft is!" je s tradicionalnim bavarskim izrazom, ki pomeni, da je sod piva načet oziroma, da se slavje lahko začne, praznik piva odprl münchenski župan Dieter Reiter. Za odprtje prvega 200-litrskega soda je potreboval štiri udarce.

"Imam še par let časa za vajo," je ob tem pripomnil novi župan Münchna iz vrst socialdemokratov. Njegov predhodnik Christian Ude je nazadnje potreboval le dva udarca. A Reiter je opozoril, da je Ude prvič potreboval kar sedem udarcev. Župan je obiskovalcem še zaželel miren Oktoberfest.

Kljub deževnem vremenu je slovesno odprtje spremljala množica ljubiteljev piva, že dobro uro pred uradnim začetkom Oktoberfesta so morali prve šotore zaradi prevelikega števila obiskovalcev že zapreti.

A obiskovalce Oktoberfesta čakajo navite cene, saj bo treba za litrski vrček letos v nekaterih izmed 14 velikih šotorov v središču bavarske prestolnice prvič plačati tudi po več kot deset evrov. A tudi zasoljene cene ne bodo preprečile, da bo pivo teklo v potokih. Že lani so na Oktoberfestu popili 6,7 milijona litrov piva.

Poleg napitka iz hmelja, ki ga lahko na 16-dnevni zabavi prodaja le šest münchenskih pivovarn, bodo obiskovalci verjetno pogoltnili nemalo ogromnih prest, svinjskih krač, mesnih kroglic in drugih lokalnih specialitet.

Oktoberfest vsako leto obišče množica turistov z vsega sveta, med katerimi prednjačijo Italijani in Američani, kljub temu pa zabava ostaja na prvem mestu bavarski dogodek – kar 72 odstotkov obiskovalcev je namreč iz te nemške zvezne dežele. Za München pa je Oktoberfest odlična priložnost za zaslužek – lani naj bi mesto z njim zaslužilo 1,1 milijarde evrov.

Tokrat pa bo imel Oktoberfest tudi malce slovenskega pečata. Na nedeljski povorki, ki je tradicionalno namenjena predstavitvi noš nemških zveznih dežel in okoliških držav, bo med okoli 8000 nastopajočimi nastopila tudi pihalna godba iz Gorij pri Bledu. Kot ena izmed osmih godb bo s kratkim programom nastopila tudi pred tribuno s častnimi gosti. Gorjanci bodo v Münchnu nastopili po zaslugi narodnih noš, v katere so se kot prva slovenska godba oblekli že leta 1967.

Prireditev, ki velja za enega simbolov Nemčije, sicer izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I. 12. oktobra 1810. Kasneje so jo premaknili na zgodnejši čas, ko je vreme v bavarski prestolnici običajno lepše, ime pa je ostalo. Od leta 1810 Oktoberfesta ni bilo le 24-krat. Odpovedali so ga v času obeh svetovnih vojn, med epidemijo kolere ter v obdobju hiperinflacije v 20. letih prejšnjega stoletja.