Kertesz, ki je bil kot najstnik interniran v Auschwitzu in Buchenwaldu, preiskuje možnost za individualno mišljenje v dobi, ko podreditev človeka družbenim silnicam postaja vse bolj popolna, je še zapisano v utemeljitvi.
Svoj prvi roman Brez usode, ki govori o izkušnji taborišča, je Kertesz objavil leta 1975, v njem pa je iz orisa avtomatičnosti razmerja med krvniki in žrtvami izluščil sporočilo "živeti pomeni prilagajati se," ki je postalo ključno v njegovem opusu. V romanih Fiasko (1988), kjer orisuje klavstrofobično vzdušje socialistične Vzhodne Evrope ter Kadiš za nerojenega otroka (1990), v katerem povezuje spomine na otroštvo in na taborišče, to sporočilo še poglablja in ga povezuje s filozofsko tradicijo, znotraj katere sta si življenje in človeški duh nasprotna in celo sovražna.
Kot morebitni dobitniki Nobelove nagrade za književnost so se letos omenjali še: Nizozemec Cees Noteboom, Belgijec Hugo Claus in Američan Philip Roth, pa tudi perujski pisatelj Mario Vargas Llosa.
Nagrado bodo Kerteszu uradno izročili 10. decembra, ko že po tradiciji izročajo nagrade vsem Nobelovim nagrajencem. Na ta dan je leta 1896 v italijanskem San Remu umrl švedski znanstvenik Alfred Nobel, po katerem nagrade nosijo ime.
