Najbolj depresivni so pisatelji

abigail Četudi je dobronamerna je pa pol sama žrtev ene grozne prakse, ki je zavladala v zdravstvu. Ta "psihiatrizacija2 vsega je žal nekaj kar jim vse bolj vsiljujejo na vsakem koraku. če druge ni, pač se upri in povej "nisem depresivna, imam telesne težave"...no spet to sem jaz storil, imel sem v kratkem obdobju ves kup težav, nobena zelo resna, a tud nobena ni bila "psihičnega" izvora! Pač sem rekel "dajte mir, nočem psihijatra, nočem zdravil, če mi ni nič v telesu, pol mi za drugo ni mar, za psiho poskrbim sam". Mislim, ne modrujem, sam po moje je boljše postaviti se zase naglas, kakor sama praviš ne glede na "avtoriteto".

mjolnir Hvala za podporo v mojem razmišljanju. Se tudi jaz strinjam s teboj. Nimam pa se za tako pametno, da bi lahko strokovno osebo obtožila sleparstva. Verjamem, da mi resnično želi pomagati. Vsi smo ljudje in vsi smo zmotljivi. Skozi različne izkušnje in na lastnih napakah pridemo do novih spoznanj. Zato jaz nikdar stoprocentno zares ne vzamem tega, kar mi reče katerakoli avtoriteta, ne da bi dobro izprašala samo sebe in še koga drugega, ki mu zaupam. Menjava zdravnika bi bila v tem in še v nešteto drugih primerih nekoristna, saj nikdar ne moreš naleteti na zdravnika, ki bi te poznal bolj kot ti samega sebe in ki bi poleg tega še sam na sebi preizkusil vso kemijo, ki jo pač mora (to zahteva njegova strokovnost) predpisovati svojim pacientom.

abigail če mene sprašuješ ta potrebuje UKOR! Poišči drugo mnenje, in jo prijavi, ali vsaj vsem raztrobi da je sleparka!

abigail Imaš prav! Žal depresijo v kliničnem smislu še strokovnjaki dostikrat uporabijo za stigmatizacijo (in tudi reklamo za antidepresive!) žalosti, melanholije itn. Sam za en podoben primer, ko je moj oče bil hudo nbolan in ležal kar dva meseca v bolnici, so ga začeli (ne da bi mu sploh rekli!) kljukati z antidepresivi, češ "ima depresijo". ko je umrl, mi je njegov zdravnik (čerpav mu to sploh ni poidročje) delal reklamo za antidepresive, češ dobro bi bilo jemati, čerpav je videl da nisem padel v depresijo v pravem smislu saj sem funkcioniral ves čas. Pred nekaj leti sem še nasedal, čeprav nikoli nisem imel depresije, pa sem mislil, morda bom bol vesel, optimističen z antidepesivi- dobil sem le kup stranskih učinkov, vključno z hudo nespečnostjo, motnjami odvajanja vode, tresenjem rok, glavoboli, psihično pa je učinek bil NIČELEN! So primeri tim biodepresije, sam ni vsaka depresija biodepresija, in tud ni vsaka žalost depresija". Vzeli smo ameriški sistem kjer se psihiatrija podtreja farmacevstkim lobijem in si vsak leto zmišljujejo (zmišljujejo, ker nimajo nobenih objektivnih analiz, kriterijev kot pri telsnih obolenjih) nove sindrome, motnje in bolezni, ki jih seveda vse da zdraviti z kemijo! So pa častne izjeme, en model ki je tudi psihijatersam je velik nasprotnik takega totalitarizma. In poleg tega, mi gre na živce da še navadni zdravniki, ko ne najdejo ničesar (dobro, priznam morda res ni nič nevarnega), sam namesto da rečejo "ni nič resnega, nek benigni pojav", NE, takoj udrihajo po "psihičnem".

Zadnjič se bila po dolgem času pri zdravnici, da bi si dala pregledati krvno sliko, da sem ji postokala o problemih s prebavo in o tem, da me boli rebro, ki se si ga pri nerodnem gibu očitno poškodovala. Iz njene ordinacije sem odšla z receptom za antidepresive. Hmm, saj ima celo prav, sem pomislila, pri slabem razpoloženju in občutjih zatrtosti, ki jih prenašam že leta in leta, se me lahko polotijo vse mogoče bolezni. Potem sem doma prebrala o vseh stranskih učinkih tablet, o tem da povzročajo celo halucinacije in odvisnost in da ni pametno voziti avta, če jih ješ... Že cel teden je mimo pa še vedno razmišljam ali bi jih sploh začela jesti. Rebro me še vedno boli in prebavne motnje me še pestijo, torej sem še živa. Če bom začela jesti antidepresive, verjetno kar se tega tiče ne bo nič bolje, morda se edino sekirala ne bom več zaradi tega? Cel sistem delovanja in ustroja naše družbe se tudi ne bo zamenjal in jaz se res ne bi rada na vse skupaj navadila z antidepresivi. Potem pa ne bom imela več razloga za pritoževanje in kritiko, če mi bo postalo vseeno in bom srečna sredi tega, kar je zdaj?! V čem mi bodo torej koristili antidepresivi? Hahaha, saj vas že slišim, kako kričite: "Vzemi že enkrat prvo dozo in vse ostale naprej in nehaj težit s takšnimi komentarji!"

Danes je moderno biti depresiven. Če nisi depresiven, ne moreš biti v toku s časom. Priznam, tudi jaz sem depresivna in najbolj zato, ker imam stalno občutek, da ne grem več dovolj dobro v tek s časom. Vedno starejša sem in vedno slabše tečem. V propagandi in reklamah,v ideologiji pozitivnega načina mišljenja, v tehnikah NLP povzdigovanja samozavesti, s katerimi nas navzdol tlačijo vedno novi uspešni menadžerji...pa je vse drugače predstavljeno. Morala bi se posluževati takšnih stvari, da bi vedno bolje tekla in bila vedno boljše volje, da bi se vedno smehljala kot se naš uspešni župan. Prepovedano je bilti žalosten, prepovedano je priznati, da si žalosten, moderno pa je biti v depresiji. Depresija je oprijemljiva stvar, definirana in se jo da zdraviti. Z zdravili pa uspešni menadžerji spet dobro služijo in so srečni, no, čeprav morda kdaj pa kdaj v depresiji; saj so vendarle v toku s časom...

VAU, kar SEDEM odstotkov!!! Je to res tako veliko, glede na to da baje za to motnjo nasploh trpi vsaj 15% ljudi NASPLOH!

a-rod Zato ker je neprijetne resnice in krutosti živčljenja bolje spoznati dokler smo mladi! Tako manj boli ko jih sami spoznamo! Življenje ki ga slika Hollywood in žajfnice nas naredijo šibke in nepripravljene.

DigitalM Strinjam se , sam to ni depresija v medicinskem smislu, to je pač introspektiva! Poleg tega, od kod ta obsedenost s srečo in veseljem? Večina klasičnih del ima tragičen konec, mitologija je polna tragičnih zgodb in pesimističnih. Pomebno je PREŽIVETI, ne pa biti na silo srečen, srečnih je morda 20% ljudi in to morda kakih 10% svoje življenske poti. Vse ostalo je poza in seveda mamila, alkohol. Eni ne prenesejo takih resnic zato stigmatizirajo tiste ki to ugotovijo po načelu "ustreli sla" z neko "depresijo". Seveda so ljudje, mki so res depresivni, ne funkcionirajo, ne jejo ne spijo, ampak če je človek zgolj pesimist, melanholik to ni nobena depresija. Zato tudi križajo Schopenhauera- ne prenesejo resnic ki jih je PRVI, vsaj v naši civilzaciji, odkril!

Ti znanstveniki mešajo depresijo z pesimizmom! Pisatelji in u,metniki pač dostikrat vidijo stvari tzake kot so - grde! Najbolj znan primer je Schopenhauer ki ga vsak tak "znanstvenik2 označi za depresivnega, do0kler ne prebere kratke biografije, pol pa vidi da je model kar lepo uživasl življenje, sam ni imel iluzij o njem- tako kot včeina "srečnežev" dons, da ne omenjam kristjane in njihov pocukrani svet! BTW, jaz sem tud vase zaprt, pa sem dosti sam- ker mi tako ustreza, ne ker sem prisiljen, pa še v najhujših trenutkih v življenju (ob smrti) nisem bil depresiven v KILNIČNEM smislu, žalost, melanholija to je nekaj drugega in NI bolezen!

djdj26.12.2010, 23:13 0 Depresiven sem postal ko sem bral Obvezno branje v šoli. Haha dobra.. tudi jaz se spominjam kaj vse sem moral prebrati v šolskih dneh kot obvezno branje.. včasih je bila res muka, pa čeprav sem nasploh z užitkom bral že od malega..

Depresiven sem postal ko sem bral Obvezno branje v šoli.

ah... niso pisatelji zamorjeni... sama, kot pisateljica nisem zamorjena in ne pišem zamorjena besedila, ki jih na koncu povzdignejo v ne vem kaj... to počnem z veseljem in z veseljem delim tudi svoje knjige med ljudi, ki radi sežejo po kriminalki/ljubezenski zgodbi ... moj cilj ni svojo depresijo razširjati med bralce, ampak da berejo nekaj, kar jih nasmeji itd. tako, da se ne strinjam s tem člankom...

eh, ne reči :O

Pri nas pa ubogi delavci ki prejemajo 500€ plače nimajo časa za depresijo.

Girlie000... Odvisn od človeka... eni jih cenjo, drugi ne. a-roda pa čist razumem ker spadam med tiste k ne uzamejo u roke knige, ker se mi zdi zguba cajta... Ampak spet, odvisn od človeka...

en deci zjutraj,en deci popovdne in en litr za večerjo domačga proti depresiji...pomaga, zato naša soseda ni depresivna,ampak mislm da je njen mož...

Depresija je kot orodje, ki prisili v raziskovanje lastne notranjosti. Je logična posledica življenja v svetu preobremenjenim v lovu za materialnim. Depresija tako postane priložnost da spet vidimo in čutimo. Če le uspemo uzreti na drugo stran, kjer je medsebojna povezanost vsega kristalno jasna.

@ a-rod - to je zlo neumesn komentar. dela so vrhunska in zelo cenjena, ne glede na ozadje.

jaz tebe fprašam