Okoli krastače, ki jo Avstralci imenujejo Cane Toad, se je razvil cel kult. Politiki razpisujejo nagrade za najučinkovitejšo morilsko napravo in dajejo nasvete za najbolj okrutne umore krastač. Poleg tega letno za raziskovanje teh dvoživk zapravijo na milijone dolarjev.
Težko je življenje krastač
Le redke živali imajo tako težko in nevarno življenje kot te krastače v Avstraliji. Sicer zelo gostoljubni Avstralci pri besedi krastača čisto pozabijo na etiketo in moralo. Poskušajo jih zastrupiti, jih z biološkim orožjem iztrebiti, nastavljajo jim najbolj nečloveške pasti, z avtomobili in kosilnicami jih poskušajo razmesariti in mnogi jih uporabljajo celo namesto žogic za golf. In oblasti ne naredijo nič, ravno nasprotno – mučitelje celo vzpodbujajo.
Za problem s Cane Toad krastačami se lahko Avstralci zahvalijo samim sebi. Leta 1935 so avstralske oblasti v državo iz Havajev uvozile 100 krastač. Avstralija se je v tem času soočala z velikim problem. Nasade sladkorne pese so namreč uničevali majski hrošči, ki se jih nikakor niso mogli znebiti. Krastače naj bi bile učinkovito naravno orožje proti tej vrsti škodljivcem. Zmotili so se. Krastače se hroščev niso niti pritaknile, raje so se razmnoževale. Sedaj naj bi jih bilo v Avstraliji več milijonov. Ena krastača namreč naenkrat zvali 35 tisoč jajčec.
Cane Toad krastače, ki najraje jedo pridne čebelice, so približno 25 centimetrov velike in več kot kilogram težke. Na vsaki strani glave imajo dve veliki žlezi, v katerih je močan strup, ki ubije vsako kačo in celo krokodila. Na Havajih letno zaradi krastač umre okoli 50 psov, veliko ljudi pa se z delikatesami, kot so juhe iz teh živali, zastrupi.
Strah in trepet Avstralcev
O krastači so Avstralci napisali več knjig in posneli filme. Za raziskovanje teh malih hudičkov letno porabijo več milijonov avstralskih dolarjev, vendar dolgo niso našli primernega orožja, s katerim bi se jih za vedno znebili. Raziskovalci naravoslovnega inštituta v Queenslandu proučujejo bakterije in gobe, iz katerih bi lahko dobili kemikalije in strupene snovi, ki bi krastači lahko prišle do živega.
Poskušali so celo razviti feromone, ki bi v krastačah zatrli spolno slo, in ugotavljali, s katerimi zvoki in dišavami jih lahko privabijo v past.
Avstralska vlada je za najbolj učinkovito 'orožje' pred kratkim razpisala nagrado v višini 15 tisoč dolarjev. Predlogi so prihajali iz vseh delov sveta, vendar niso prinesli nič novega.
Iz Queenslanda pa sedaj prihaja zanimiva ugotovitev. Kot kaže so krastače ljubiteljice UV-luči. Te jih menda magično privlačijo. »V treh tednih smo s pomočjo luči ujeli več kot 200 krastač,« je povedal gospod Sawyer, predstavnik organizacije Frogwatch.
Ker so se ljubitelji živali nad nečloveškim ubijanjem krastač pritožili, se je morala vlada nečesa domisliti. Živali sedaj ne pretepajo več do smrti, temveč jih za njihove zadnje minute položijo v zamrzovalnike.
