Najstarejša Zemljanka naj bi jih v resnici štela 115

KomentarX: "Glava, odrezana od telesa živi še najmanj minute" Težko verjamem, da minute (množina). Do izgube zavesti pride v največ 30 sekundah, kar vemo iz poskusov v časih francoske revolucije, ko sta se dva zdravnika med seboj dogovorila, da tisti, ki prvi pade pod jakobinskim terorjem utripa s trepalnicami dokler mo mogel. Zmogel je okrog 30x v času ne več kot 20-25 sekund. Odkod vam ideja o minutah (množina)? Da lahko glava preživi sama vemo iz ruskih poskusov s psi. Logično sledi interpolacija na homo sapiensa, vendar ni nujno. Možno je sicer, da so šli Rusi v poskusih dlje kot so uradno objavili, vendar dvomim. In kaj ti pomaga glava brez telesa enivej? Da čakaš na novo telo v primeru raka ali poškodovanega telesa? Recimo, vendar je hramba in hranjenje problematično in zelo drago, komunikacija s svetom pa izredno otežena.

Nemogoče! V Bosni, v vasi pri Živinicah živi ženska stara 118 let, rojena l. 1892. Živo se še spomni atentata v Sarajevu leta 1914, ko je bila stara 22 in je bila ravno na bureku blizu mesta, kjer se je zgodil napad na nadvojvodo.

Dolgovečno življenje mora biti res nekaj posebnega, videla je propad cesarstev, razvoj parne mašine, kako je prvega stresla elektrika, kako so prvi piloti padali iz zraka, spomne se kdaj so obiske na kavi prijateljic zamenjali živi obrazi iz škatle, kako so njeni partnerji odhajali v razne svetovne vojne in se ne spomne, kdaj so nas premagali nezemljani, s svojimi napravicami ter nadležnimi anal-intruderji. Ne znam si predstavljati, koliko sreče se je ob vsem tem nabralo v njenem življenju, kaj teče skozi njeno telo, da jo je ohranilo zdravo in veselo. To mora biti utelešena sla po življenju, drugače si je težko razlagati te mistične pojave. Mislil sem, da lahko le rastline podobno preživijo, vendar očitno se lahko ljudje učimo tudi od teh oblik življenja. Že tako včasih rečemo, bil je močan kot hrast, vitek kot breza, visok kot javor, raven kot deska, upognjen kot leska ali debel kot stara lipa, pameten pa kot bukov hlod. Ob tem se velja zamisliti, kaj določa življenje, je to definirano z naravno pojavno obliko ali je le stanje duha, ki se razvije v kateri koli biološki formi. Lahko tudi, da gre za prehodno stanje, po katerem v določenih zavestnih bitjih evolucijsko narašča in pada, med najbolj primitivnimi do najvišjih, skoraj božanskih stanj duha. To bi pojasnilo tudi, kam se je izgubil naš prazgodovinski spomin, iz katerega po Yungu črpa navdih podzavest in sicer nikamor, ves čas je prisoten in niha v našem občutju, do kamor pač lahko sežemo. Težko je vrednotiti življenje, večja količina časa vsekakor pomaga, da lažje dosežemo višje občutke polne sreče, v katero se spremeni iskrena volja do življenja. Kdor ne pozna teh občutkov pri drugih, mu ni dano razumeti teh vrednot, tekmovalni duh se preseli na druga področja preprostejših iger, kot so leta življenja, pri katerih imajo prednost drugi izraženi vidiki inteligence, saj pri igrah cilj ni v ospredju. Povsod presegamo rekorde, verjetno bo tudi ta kmalu presežen. Lahko bi razvili posebne kategorije, kot jih poznamo v avtomobilizmu, recimo naravno dolgožive in tiste, namesto katerih živijo stroji, tudi po tem, ko se jim biološki čas že izteče. Glava, odrezana od telesa živi še najmanj minute, s pomočjo strojev pa še veliko dlje, nihče ne ve, kje je meja, še glava ne. Sicer bi lahko ohranjali celo telo, vendar nima smisla, ker ga mrlič ne potrebuje več in mu že prej ni služilo drugače kot za zabavo. Nekateri bi radi le živeli, saj se jim je nabralo toliko skrbi, da bi jim moralipriklopiti glave na naprave, ki bi jih še tisočletja ohranjale v življenju, da bi nas opominjale ter bogatile za svoja veleumna spoznanja. Svoje prave sreče so užili le malo, ker so je toliko zadušili v drugih in se je potem niso imeli od koga učiti, z razvojem znanosti bi jim zdaj lahko pomagali vsaj toliko, naj se skozi stoletja gledanja skozi akvarijsko steklo, učijo sreče od obiskovalcev in sčasoma se je bo nakapljalo toliko, da bodo se lahko odrekli tega sveta ter spoštovali čas, ki jim ga je naklonila narava.

fina dama, če je celo življenje tako sedela s klobukom, bo še dolgo živela... :) delavci te starosti ne morejo doseči.

drži se super kr tko dalje

lepa ženska je bila

Izgleda boljše kot Urška Čepin. ;)

zgleda pa ko da bi bla 20 let stara :)