Največ prebivalcev Slovenije, kar 7800, ima v uradnih dokumentih zapisan kot datum rojstva prvi dan v letu, 1. januar. Najmanj prebivalcev praznuje rojstni dan v zadnjih dneh leta, med temi najmanj – 4600 jih praznuje 31. decembra. Med otroki, ki so v letu 2009 dopolnili eno leto, se jih je največ, 91, rodilo v sredo, 2. julija, trikrat manj pa 9. marca.
Manjše število rojstev v zadnjih dnevih leta je bilo značilno predvsem za obdobje do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko se večina otrok še ni rodila v porodnišnicah. Kar za nekaj otrok, ki so bili v resnici rojeni zadnje dni v letu, so starši prijavili kot datum rojstva prvi dan novega leta.
To je namreč lahko pomenilo, da bo šel otrok lahko pozneje v šolo in bo hkrati lahko eno leto dlje pomagal na kmetiji, predvsem pa je bilo to pomembno za moške, saj so šli tako lahko leto pozneje na obvezno služenje vojaškega roka. Tako se je zlasti v decembru "porušila" nataliteta, ugotavlja Statistični urad RS.
Praviloma se namreč rodi več dečkov kot deklic, v letih po drugi svetovni vojni pa se je to razmerje v mesecu decembru, posebej v mestnem okolju, porušilo. Premik datuma rojstva otroka v mesec januar je povzročil, da je bilo število dečkov, rojenih v prvem mesecu leta, večje kot običajno in tako se je število v januarju glede na december izravnalo.
Z leti je delež otrok, rojenih v porodnišnicah, naraščal, s tem pa se je tudi razlika v številu rojstev na prvi in zadnji dan leta zmanjševala.
V začetku 50. let je namreč zdravljenje postalo brezplačno in do leta 1965 je delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 odstotkov, do leta 1977 pa na en odstotek. Od leta 1970 sta se število prebivalcev Slovenije, rojenih na 1. januar, in število tistih, ki so se rodili dan prej, približno izenačili.
Najmanj prebivalcev med zdajšnjimi prebivalci Slovenije se je rodilo 31. decembra 1948, in sicer 25, največ, kar 5,4-krat več, pa se jih je rodilo 1. januarja 1949, in sicer 135. Razlika v številu rojstev zdajšnjih prebivalcev Slovenije na prvi in zadnji dan leta je bila torej največja med tema dvema datumoma, navaja statistični urad.
Za novejša obdobja ugotavljajo, da so pri številu rojstev bolj kot datumi statistično zanimivi dnevi v tednu. Do konca 60. let je bilo število rojstev večinoma enakomerno porazdeljeno med dneve v tednu, po letu 1970 pa so se začele nakazovati prve razlike med številom rojstev ob koncu tedna in številom rojstev med tednom.
Po letu 1980 so se te razlike povečevale. Med otroki, rojenimi v zadnjih treh letih, je bilo povprečno 11 odstotkov otrok rojenih ob koncu tedna, med temi pa se jih je rodilo manj na nedeljo kot na soboto, na druge dneve v tednu pa se je v povprečju rodilo 15,5 odstotka otrok.
Po prvih ocenah se je v prvih šestih mesecih lanskega leta rodilo 10.614 otrok, in sicer 5485 dečkov in 5129 deklic. Statistični podatki kažejo, da je za 139 otrok več kot v prvi polovici leta 2008.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.