Prvi letalci so bili velikanski, ugotavljajo znanstveniki. Pterozavri, ki so živeli v prazgodovini, takrat kot dinozavri, so namreč čez krila merili do 18 metrov in so tako bolj kot na ptice spominjali na manjša letala. To dokazujejo fosili, ki so jih arheologi našli v Romuniji, Izraelu, Jordaniji in Braziliji.
Kljub ogromnim dimenzijam so bili pterozavri odlični letalci, ugotavlja David Martill z Univerze v Portsmouthu. Dejal je, da bi njihova sposobnost za uporabo zračnih tokov očarala načrtovalce letal. Živali so bile lahke, saj so imele votle kosti, napolnjene z zrakom, membrana, ki so jo uporabljale za letenje, pa je bila izredno tanka, je razložil Martill. “Vse to pomeni, da jim v zrak ni bilo treba spraviti velike teže, tako da so pterozavri najverjetneje leteli zelo dobro,” je dejal.
Najstarejši fosili pterozavrov so stari kar 220 milijonov let. Znanstveniki so tudi ugotovili, da je v pradavnini po nebu letalo več različnih vrst teh živali. Nekateri pterozavri so imeli zobe, drugi ne, spet tretji so se kitili z velikim grebenom na glavi.
Pterozavre nekateri primerjajo z netopirji, saj niso imeli kril, ampak jim je letenje omogočala na noge pripeta membrana. Drugim se zdi, da so bolj podobni pticam, znanstveniki pa poudarjajo, da v današnjem živalskem svetu njihovih potomcev ni mogoče najti.
