Dve leti po neuspešnem pristanku raziskovalne sonde Beagle 2 na Marsu je "oče" tega projekta, britanski znanstvenik Colin Pillinger, sporočil, da je odkril domnevno mesto padca tega raziskovalnega robota, ki naj bi na rdečem planetu iskal sledove morebitnega življenja. Kot je dejal, je Beagle 2 končal globoko v kraterju, ki je sicer v bližini načrtovanega mesta pristanka.
Pillinger je pojasnil, da je s pomočjo slik ameriške sonde Mars Global Surveyor, ki iz nizke orbite preučuje Marsovo površje, odkril sledi, po katerih bi lahko sklepal, kaj se je zgodilo s sondo Beagle 2. Sama sonda, ki tehta 67 kilogramov, je sicer premajhna, da bi jo lahko videli na posnetkih, vendar pa je v bližini omenjenega kraterja mogoče opaziti sledi "silovitega udarca".
"Na površini kraterja je veliko motenj, še posebej velika luknja na severu kraterja, kjer naj bi bilo mesto prvega udarca sonde ob pristajanju," je pojasnil Pillinger. Nato je moč opaziti tudi ostale sledi, ki ustrezajo odbijanju sonde od površine, ki je s pomočjo velikih blazin pristajala kot žoga. "Nato pa je končala sredi kraterja, kjer lahko razločno vidimo tudi izpuščene zračne vreče v zelo simetričnih trikotnikih," je nadaljeval britanski profesor. Slike, ki jih je posnela sonda Mars Global Surveyor ameriške vesoljske agencije NASA, pa naj bi kazale tudi sončne celice, ki bi morale Beagle 2 oskrbovati s sončno energijo.
''Izgubljena'' od februarja 2004
Sonda Beagle 2 se je od matične ladje ločila 19. decembra, na Marsu pa bi bila morala pristati šest dni kasneje, ravno na božič. Toda znanstveniki so po poskusu pristanka izgubili vsak stik z njo. Dolgo časa so poskušali navezati stik, a neuspešno. Evropska vesoljska agencija ESA je nato sondo 11. februarja 2004 dokončno razglasila za izgubljeno.
Po ocenah Pillingerja je Beagle 2 iz nepojasnjenih vzrokov pristal neverjetno "trdo", najverjetneje zaradi velikih atmosferskih nihanj. Pri tem so bili uničeni vsi inštrumenti za komunikacijo, približno 30 milijonov evrov vredna raziskovalna sonda pa je bila izgubljena. Sonda, ki je nosila ime po raziskovalni ladji Charlesa Darwina, naj bi s pomočjo vrtalnega robota PLUTO zajela površino s planeta do globine metra in pol ter na krovu analizirala sestavo kamnin, hkrati pa naj bi tako skušala odkriti tudi sledove morebitnega življenja na Marsu.
