Ostanki trgovskih ladij, ki datirajo v obdobje od 5. do 1. stoletja p. n. št., ležijo na globini več kot 100 metrov. Po mnenju strokovnjakov gre za eno najgloblje ležečih arheoloških najdb v Sredozemlju v zadnjem času.
Otok Ventotene je del arhipelaga v Tirenskem morju, ki leži na pol poti med Rimom in Neapljem in je pomorščakom že od nekdaj služil kot zavetje ob slabem vremenu.
"Kaže, da so se ladje skušale umakniti, a neuspešno," je dejal vodja arheologov sklada Aurora Timmy Gambin in dodal: "Na razmeroma majhni porvšini je kar pet ladijskih razbitin, pravo pokopališče ladij."
Na ladjah so prevažali vino iz Italije, začimbe iz Španije in severne Afrike ter kovinske palice iz Italije, ki so jih najverjetneje uporabljali za izdelavo orožja in drugih predmetov.
Zaradi velike globine so potopljene ladje na dnu morja nedotaknjene ležale več sto let. Ob tem je Gambin opozoril, da sicer za arheološke ostanke v Sredozemlju v zadnjem času predstavlja nevarnost vedno boj priljubljeno potapljanje v globokih vodah.
V antiki je bilo na otok Ventotene, tedaj imenovan Pandataria, pregnanih nekaj pomembnih rimskih osebnosti. Tako je denimo cesar Avgust na otok zaradi prešuštva pregnal svojo hčerko Julijo, ki je tam preživela pet let. V 20. stoletju je Mussolini na težko dostopnem otoku dal zgraditi ječo za politične zapornike.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.