V javnomnenjski raziskavi, ki so jo izvedli konec septembra lani, so sodelovale 1.004 osebe. Svojo srečo so ocenjevali na lestvici od ena do deset, pri čemer ocena ena pomeni, da so vprašani nesrečni, ocena deset pa, da so zelo srečni. Kar 57 odstotkov vprašanih je menilo, da so srečni, le pet odstotkov pa se jih je izreklo za nesrečne.
Najbolj srečni so mlajši od 30 let in uradniki, ki so v povprečju podali oceno 7,9, medtem ko so brezposelni dosegli povprečje 6,2. Raziskava je pokazala tudi, da so prebivalci na zahodu Nemčije z oceno 7,5 srečnejši od njihovih vzhodnih sosedov, ki so svojo srečo ocenili s 6,9 točke.
Najpomembnejši dejavnik za srečo je pri 87 odstotkih vprašanih zdravje. Na drugem mestu je odraščanje s starši (74 odstotkov), sledijo pa majhne radosti življenja (69 odstotkov), prijatelji (64 odstotkov), partnerji (63 odstotkov) in služba (56 odstotkov).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.