Po besedah Nore Volkow in njenih sodelavcev ta ugotovitev kaže na to, zakaj so reklame za prehrambene izdelke tako uspešne in zakaj je problem debelosti v ZDA tako velik. "Dobro je, da lahko ljudje, ki vedo, da takšni stimulansi predstavljajo tveganje, zavestno blokirajo delovanje reklam, vonja kruha v pekarni in drugih stimulansov, ki ljudi prisilijo, da pojedo nekaj, četudi niso lačni," menijo strokovnjaki.
Volkowa in njeni sodelavci so z pozitronsko tomografijo možganov pri desetih lačnih prostovoljcih merili raven dopamina, glavnega nevroreceptorja, ki se nahaja v možganskem središču, odgovornem za občutke ugodja. Vsi prostovoljci so imeli normalno težo. Strokovnjaki so jih vprašali, kaj najraje jedo, nato pa jih preučevali v pogojih, v katerih ni bilo prehrambenih stimulansov. Nato so jim pokazali najljubše jedi in jim povedali, da jih ne bodo smeli več jesti. "Raven dopamina se je ob tem naglo povečala, kar je povsem normalen odziv," je dejala Volkowa in nadaljevala: "To je doslej tisočletja dobro delovalo. Toda sedaj živimo v družbi, v kateri smo preplavljeni z informacijami o hrani." V ZDA ima sicer kar 60 odstotkov preveliko telesno težo, zaradi česar so izpostavljeni tveganjem, da zbolijo za diabetesom ali rakom ali imajo težave s srcem. Na podobni poti so tudi prebivalci drugih visokorazvitih držav.
