Težava pri elektronskem komuniciranju z nezemeljskimi bitji je v tem, da se radijski valovi med potovanjem na večjih razdaljah razpršijo. Mnogo bolj učinkovito bi bilo, če bi človeštvo svoja sporočila zapisalo v obliki simbolov in jih fizično "dostavilo" prejemnikom.
Teza se morda zdi "za lase privlečena", pa vendar so jo objavili v uglednem znanstvenem časopisu Nature. "Predstavljajte si žarek svetilke v svetilniku," je dejal prof. Christopher Rose z Univerze Rutgers v New Jerseyu. "Njegova intenzivnost pada z oddaljenostjo od vira. Isto velja za laserski žarek, čeprav je njegova dolžina mnogo daljša."
Profesor Rose in njegov kolega fizik Gregory Wright sta s ponderiranjem izračunala, koliko bitov na sekundo je maksimalno mogoče poslati s pomočjo brezžične komunikacije. Prišla sta do zaključka, da sprejem signala pojema z razdaljo.
Če prejemnik ne išče signala niti ga ne pričakuje, je brezciljno pošiljanje številnih brezžičnih sporočil z Zemlje povsem brez pomena, medtem ko je "fizično" sporočilo mogoče vtisniti v objekt in ga poslati v vesolje.
Znanstvenika menita, da bi bilo mogoče sporočila za nezemljane "zapakirati" v organsko snov, kot je denimo asteroid. "Če se nam ne mudi prav preveč, je pošiljanje sporočil, vtisnjenih v organski material mnogo bolj učinkovito, kot pa komuniciranje s pomočjo radijskih valov," je dejal Rose.
