Ljudje zelo pogosto obupamo že pri prvih večjih preprekah, do katerih pridemo v življenju. A ko se ozremo okoli sebe, lahko vidimo, da obstajajo ljudje, ki imajo precej večje težave, a se enostavno ne predajo. Od teh ljudi se lahko naučimo, da nikoli ne smemo obupati, da nas nobena ovira ne more ustaviti in čeprav se morda sliši nekoliko morbidno, da moramo izkoristiti čas, ki nam je dan. Nihče nam namreč ne more zagotoviti, kako dolgo bomo živeli.
Govorimo o ljudeh, ki so se borili s svojimi telesnimi hibami, z boleznijo ali navsezadnje s socialnimi razmerami. Nič jim ne more uničiti duha ali jih spraviti na kolena. Borijo se do konca, s tem pa celo pomagajo drugim ljudem.
Eden od takšnih je Sean Swarner, ki je pri trinajstih letih izvedel, da ima zadnjo fazo Hodgkinsove bolezni. Napovedali so mu le nekaj mesecev življenja. Vendar je Sean preživel, a kmalu je dobil še tako imenovan Askinov tumor na desnem pljučnem krilu. Tudi tokrat so mu zdravniki napovedali, da bo živel le nekaj tednov. Desetletje pozneje je Sean postal slaven, ko je samo z delom pljuč osvojil Mt. Everest. Postal je tudi prvi človek na svetu, ki je osvojil Mt. Everest po tem, ko je okreval za rakom. Po osvojitvi najvišjega vrha na svetu je Sean osvojil še vse najvišje vrhove sedmih celin. Po teh uspehih je napisal knjigo z naslovom Kako sem premagal raka in dosegel vrh sveta, ki spodbuja bolnike, da se nikoli ne smejo predati.
Sean pa seveda ni edini, ki je dosegel nekaj izjemnega po tako težki bolezni. Tu je še zgodba o izjemnem dečku z imenom Ben Underwood, ki so mu morali zdravniki odstraniti oči, ko je bil star komaj dve leti, Jessici Cox, ki se je rodila brez rok, a dosegla tako rekoč nemogoče, in še nekaterih drugih čudežnih primerih.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.