Študentje so si morali podatke natančno zapomniti, nato pa so vse 'aretirali' in jih zasliševali s pomočjo revolucionarnega 'testa prikritih informacij' ali CIT (concealed information test), ki naj bi se v tovrstnih primerih obnesel precej bolje kot standardni detektor laži.
Slednji se namreč osredotoča le na to, ali posameznik govori resnico ali ne, medtem ko lahko test CIT s pomočjo matematičnih modelov, ki jih uporabljajo tudi pri programiranju umetne inteligence odkrije informacijo, ki jo prikriva celotna skupina. Ewout Meijer, vodja preizkusa, pravi, da je test posebej primeren ravno zato, ker današnje teroristične grožnje po pravilu prihajajo od skupin z več člani.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.